Kinodvor je v letu 2013, od 1. januarja do 30. septembra, na 1.382 javnih projekcijah zabeležil 81.551 obiskovalcev, prihodek z naslova prodaje vstopnic pa za to obdobje znaša 295.811,88 €, kar je 76,14 % načrtovane realizacije. Od tega je imel Kinobalon na 280 projekcijah 17.665 obiskovalcev, vključujoč 9886 predšolskih otrok, učencev in dijakov (95 šolskih projekcij). V Mali dvorani smo na 270 javnih projekcijah zabeležili 3442 gledalcev, na letošnjem Filmu pod zvezdami pa je bilo prodanih oziroma izdanih 16.498 vstopnic. Letošnji program na Ljubljanskem gradu smo s pomočjo mobilne projekcijske kabine predvajali tako s 35-milimetrskega projektorja kot tudi z digitalnega prenosnega projektorja, ki ga je Kinodvor kupil v letošnjem letu s pomočjo evropskih sredstev Media programa, sredstev ustanovitelja – MOL in lastnih sredstev. Omeniti je treba tudi, da je bilo od 44 naslovov, ki so v letu 2013 prikazovanje premierno začeli v Kinodvoru ter predstavljajo potencialni program slovenske Art kino mreže, le 8 predvajanih s 35-milimetrskega filmskega traku. V letu 2014 bodo predvidoma vsi filmi na digitalnih nosilcih.
Še nekaj zanimivosti ob letošnjih rezultatih: januarski obisk v Kinodvoru je za kar 44 % presegel obisk v enakem obdobju preteklega leta, medtem ko je v prvih mesecih obisk v komercialni mreži strmo padal. Navdušeni smo tudi nad septembrskim obiskom, v katerem smo ponovili uspeh izpred dveh let, ko je film Drevo življenja na rednem sporedu dosegel rekordno gledanost, ki jo ohranja še danes. Dober rezultat letošnje jeseni pa ne gre toliko pripisati posameznemu filmu, pač pa njihovi kombinaciji in rezultatom Šolskega Kinobalona. Primerjava obiska na šolskih projekcijah letos kaže, da so šolske skupine večje kot lani, družinski Kinobalon pa je svoje povprečje dvignil s 43 na 54 gledalcev na projekcijo, zato kljub manjšemu številu terminov, kar je posledica omejenosti na eno kinodvorano, obisk ostaja v višini lanskoletnega.
Novinarska konferenca se je nadaljevala s predstavitvijo projekta Leto kina – Kinodvor 90, leto praznovanja kina in filma, ki bo v sezoni 2013/2014 obeležilo 90-letnico delovanja kinematografa na Kolodvorski 13, današnjega mestnega kina Kinodvor. V okviru projekta se bodo v sodelovanju z mestnimi in drugimi kulturnimi ter izobraževalnimi ustanovami in organizacijami odvijali številni dogodki in programi, posvečeni filmski kulturi. Nosilca projekta sta Javni zavod Kinodvor in Slovenska kinoteka. Otvoritev Leta kina – Kinodvor 90, leta praznovanja kina in filma bo 15. oktobra 2013.
Predstavitev sezone 2013/2014 v znamenju Leta kina – leta praznovanja filma in kina
15. oktobra 1923 je na Kolodvorski ulici v Ljubljani odprl vrata kinematograf z imenom Ljubljanski dvor. Kino je v naslednjih obdobjih v koraku s časom prehajal iz ene oblike v drugo, tako v programskem kot arhitekturnem in družbenem smislu, vse do sodobne oblike pred desetletjem zasnovanega prvega celoletnega art kina Kinodvor pod okriljem Slovenske kinoteke, danes pa mestnega kina Kinodvor, ki skrbi za prikazovanje kakovostne in zahtevne sodobne filmske produkcije pod ustanoviteljstvom Mestne občine Ljubljana. 90 let pozneje Kinodvor praznuje svoj visoki jubilej na način, ki ga ocenjujemo za najprimernejšega in najbolj učinkovitega.
Zato smo v Kinodvoru zasnovali celoletni projekt, ki bo svoje programe in učinkovanje razpredel na čim več koncev in čim globlje v zavest ljudi. V praksi to pomeni sodelovanje različnih institucij, ki v svojih vsebinah iščejo in najdejo povezavo s filmom in kinom, prav tako pa obogatitev filmskega in spremljevalnega programa naših kinematografov z refleksijo preteklosti in s pogledom v prihodnost. V njej se poraja bistveno vprašanje: kakšna sta vloga in pomen sodobnega kinematografa? Današnji Kinodvor na ta izziv gleda skozi uspešno izkušnjo sedanjosti, torej prvih pet let mestnega kina. Uradni zaključki prve petletke bodo javnosti in medijem predstavljeni v prvi polovici prihodnjega leta, na današnji novinarski konferenci pa smo predstavili še nekaj podatkov za preteklo sezono.
V sami zasnovi našega projekta leži želja po spoznanju lastne zgodovine in odgovoru na vprašanje, ali je Kinodvor v zavesti mestnega prebivalstva danes več kot le »nekdanji kino Sloga«. Zato smo se raziskovanja zgodovine lotili skupaj s tistimi, ki so zbiranju zgodovinskih podatkov o našem kinematografu posvetili največ poklicnega časa, z Muzejskim oddelkom Slovenske kinoteke, ki v letošnjem letu prav tako obhaja pomemben jubilej – pol stoletja kinotečne dvorane na Miklošičevi ulici. Slovenska kinoteka je tako postala sonosilec projekta Leto kina in skupaj smo opravili obširno raziskavo z namenom zbrati in arhivirati ohranjeno gradivo, poglobiti znanje o našem kinematografu ter osvetliti poznavanje kinematografske dejavnosti v Ljubljani (in širše) od nastanka do danes. Na ta način želimo spodbuditi razumevanje slovenskega kulturnega (filmskega) okolja v perspektivi preteklega časa, prav tako pa bi v današnjem vsakdanu lažje razumeli, zakaj ima Ljubljana tradicijo art kina in kako je vanjo smiselno vpeto tudi načrtovanje novega mestnega (umetniškega) minipleksa.
Do konca leta se bomo posvetili naslednjim programom:
Razstave Kino paradiž, Filmski plakat Petra Kocjančiča in kino-izložba v Nami
V sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine smo pripravili razstavo Kino paradiž – Utrinki iz zlatih časov kinematografov v Ljubljani, za katero je prispeval besedila in naredil izbor fotografij Klemen Žun, do 13. oktobra pa je na ogled v Kinodvor.Galeriji.
Metka Dariš, vodja muzejskega oddelka Slovenske kinoteke, je v organizaciji Emzina, Zavoda za kreativno produkcijo ter v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico prvič postavila na ogled filmske plakate Petra Kocjančiča v NLB Galeriji Avla. Gre za prve ohranjene, redko videne in manj znane, a nadvse dragocene slovenske filmske plakate iz 20. let prejšnjega stoletja, ki so bili v večini narejeni prav za filme, predvajane v takratnem Ljubljanskem dvoru. Razstavo si je mogoče ogledati do 7. novembra, ob njej pa sta Slovenska kinoteka in Kinodvor izdala tudi katalog.
Večji del kino-izložbe v veleblagovnici Nama je prav tako namenjen razstavi o zgodovini kina. Pripravili smo jo skupaj z družbo Nama d.d. ter z njo opremili izložbe v ljubljanski in škofjeloški veleblagovnici, kjer se nam je pridružil Kino Sora, član Art kino mreže iz Škofje Loke. Razstava bo na ogled do 15. novembra.
Otvoritveni teden Leta kina
Otvoritveni teden, ki bo potekal od 15. do 19. oktobra 2013, bo postregel s štirimi posebnimi dogodki; dva izmed njih sta povezana z zgodovino našega kinematografa, dva pa z delovanjem našega mestnega kina v preteklih petih letih:
- v torek, 15. oktobra, ob 20. uri: film Erotikon (Gustav Machatý, 1929) z glasbeno spremljavo na klavirju (Andrej Goričar). Dogodek je del Leta Silvana Furlana;
- v sredo, 16. oktobra, ob 21. uri: premiera filma Jimmy P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca (Jimmy P. (Psychotherapy of a Plains Indian), Arnaud Desplechin, 2013);
- v četrtek, 17. oktobra, ob 19. uri: film Maškarada (Boštjan Hladnik, 1971). Ob izidu nove knjige Marcela Štefančiča, jr., Maškarada: strašne fantazije slovenskega filma. Projekciji bo sledil pogovor, ki ga bo moderiral Marcel Štefančič, jr., njegovi gostje pa bodo Jure Pervanje, Miha Baloh in Igor Galo;
- v soboto, 19. oktobra, ob 16. uri: Kinobalonova premiera filmov Rdeči balon in Bela griva: divji konj (Le ballon rouge, Crin blanc: Le cheval sauvage, Albert Lamorisse, 1956 in 1953, 5+).
Z vse otvoritvene dogodke bodo vstopnice na voljo tudi v prodaji, od petka, 11. oktobra dalje.
15. oktobra, natančno devetdeset let po prvi javni filmski predstavi v tej dvorani, začenjamo praznovanje s filmom Erotikon, nemo češko klasiko. Razlogi, da smo izbrali ta film, so štirje. V prvi vrsti smo želeli počastiti Silvana Furlana, saj smo prepričani, da brez njegove vizije – ali bolje: brez vztrajnosti njegove vizije – danes Kinodvor ne bi bil tu, kjer je. Drugi in tretji razlog ležita v dejstvu, da je imela naša dvorana v svoji zgodovini zelo različne programske zasnove. Za »elitnim kinematografom«, ki je v dvajsetih in tridesetih letih prikazoval vrhunsko evropsko in ameriško produkcijo, je prišel kino pod italijansko okupacijo, temu je sledil program pod vplivom Sovjetske zveze v štiridesetih, B-kinematograf z gangsterskimi filmi in vesterni v petdesetih, slavni erotični kino Sloga, reprizni kino in nazadnje umetniški kinematograf, kakršnega poznamo danes. Četrti razlog izvira iz posebnosti arhitekture našega kina: ker v Kinodvoru dandanes v glavnem gledamo filme v widescreen formatu, včasih pozabimo, da je bil kino zgrajen v dvajsetih letih za filme tistega časa. Zato je Kinodvor po našem mnenju najboljša in najlepša delujoča kinodvorana za gledanje nemih filmov v Sloveniji. Ker pa nam že za naš redni program zmanjkuje platen, imamo žal le redko priložnost, da bi to misel ponazorili. Film bo na klavirju spremljal Andrej Goričar.
Drugi film otvoritvenega tedna, prav tako tesno povezan z zgodovino našega kina, je Maškarada Boštjana Hladnika. Film je bil prvič predvajan leta 1971 v »prečiščeni« različici s pripisom »Ni za otroke!«. Izvirna, necenzurirana verzija je morala čakati do leta 1982, ko je bila premierno prikazana v kinu Sloga. Hladnikov kultni film smo vključili v otvoritveni teden tudi zato, da bi ujeli izdajo nove knjige Marcela Štefančiča z naslovom Maškarada: strašne fantazije slovenskega filma.
Da otvoritveni teden ne bi ostal samo v filmsko-zgodovinskem kontekstu, bomo premierno predstavili še dva dogodka, ki ponazarjata misijo današnjega mestnega kina:
- film Jimmy P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca je bil premierno prikazan na letošnjem festivalu v Cannesu ter predstavlja zelo zanimivega križanca med evropsko umetniško in ameriško neodvisno produkcijo;
- druga dva filma, Kinobalonov dvojček Rdeči balon in Bela griva: divji konj, sta čudovito restavrirani klasiki francoskega režiserja Alberta Lamorissa, ki ju spremlja tudi knjižica za otroke.
Razstava Kinodvor 90 v Kinodvorovi Galeriji
Od 15. oktobra: razstava bo obiskovalcu osvetlila bogato in pestro zgodovino kina, ki je doživel marsikatero spremembo imena in filmskega programa, številne prenove dvorane in ostalih prostorov ter mnoge tehnološke izboljšave. Oživili bomo dvajseta leta, ko se je kot prvi elitni kino ponašal s premierami kakovostnih filmov evropskih in ameriških avtorjev, spoznali filmski program druge svetovne vojne in sovjetski vpliv po njej, se muzali ob nastanku prvega erotičnega kina v Jugoslaviji ter zajadrali v poosamosvojitveno obdobje s prvim umetniškim kinematografom in prvim pravim mestnim kinom, ki danes predstavlja živo filmsko središče ter prostor za prikazovanje kakovostne in raznovrstne filmske ponudbe.
Mednarodna konferenca Mesto kina o novi vlogi in pomenu kinematografov
24. in 25. oktobra v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in MEDIA Deskom prirejamo mednarodno konferenco, ki smo jo poimenovali Mesto kina. Na tem srečanju, ki je namenjeno zlasti strokovni javnosti, bomo razpravljali o pomenu in vlogi, ki ju ima kino danes, ter si skušali zamisliti njegovo prihodnost. Z njim ne želimo pisati apokaliptičnih scenarijev o koncu kinematografskega prikazovanja filmov ali se oklepati nostalgičnega koncepta kinematografov. Prav tako nočemo slepo verjeti v dosedanji način delovanja in vztrajati pri njem. Namesto tega želimo ponovno razmisliti o lastni vlogi prikazovalca in najti svoje mesto v prihodnosti.
Filmske zgodovinarje in akademike smo povabili, da spregovorijo o trenutni »krizi«, kolege iz nekaterih evropskih umetniških kinematografov pa zato, da predstavijo svoje delo ter podajo svoj pogled na mesto in vlogo, ki ju ima kino v spreminjajoči se medijski pokrajini.
24. oktobra bo na vrsti edinstveno filmsko doživetje: predvajali bomo novo restavrirano izvirno 3D verzijo edinega filma, ki ga je Hitchcock posnel v 3D tehniki: Kliči M za umor. Gre za verzijo, ki jo je imel le redkokdo priložnost videti – celo med filmskimi kritiki. Vstopnice za predstavo bodo na prodaj od 18. oktobra.
Kot del konference, ki je namenjen širši javnosti, bo 25. oktobra na vrsti predavanje direktorja münchenske kinoteke Stefana Drösslerja, ki sodi med vodilne svetovne avtoritete za 3D film. Gre za sijajno, bogato ilustrirano predavanje o fascinantni in večinoma neznani – predvsem pa zelo redko videni – zgodovini 3D filma. Vstop na predavanje je prost.
Noč grozljivk v Letu kina
Če nam bosta predavanje o zgodovini 3D filma in Kliči M za umor razkrila, kako so tehnologijo izkoriščali, da bi občinstvo privabili nazaj v kinodvorane, pa bo otvoritveni film tradicionalne Noči grozljivk pokazal, kaj ima »zabavljaštvo« (showmanship) opraviti z edinstvenostjo kina. Za otvoritveni film smo izbrali delo iz časov, ko grozljivk še ni bilo mogoče dobiti na video kasetah ali internetu, pač pa je šlo za skupno doživetje v kinodvorani. Predvajali bomo Srhljivca, klasiko iz leta 1959, znano tudi kot »Državljan Kane gimmick filma«. Ogledali si jo boste lahko v izvirni verziji Williama Castla: kot interaktivno predstavo v PERCEPTU. Programski direktor repertoarnega programa newyorškega Film Foruma in vodilni poznavalec Castla Bruce Goldstein bo z našo ekipo nekaj dni pripravljal to edinstveno projekcijo, kakršno lahko doživite le v kinu. Goldstein predstavo uspešno uprizarja v lastnem newyorškem kinu, poleg tega pa je z njo gostoval po vsem svetu, od Hollywooda do Francoske kinoteke.
Predstavitev projekta raziskave na LIFFu
Ob pripravah na Leto kina sta Kinodvor in Kinoteka združila moči ter se lotila raziskovalnega projekta, v okviru katerega sta želela zbrati in arhivirati vse razpoložljivo gradivo in podatke o dvorani na Kolodvorski ulici, pa tudi o prikazovanju filmov v Ljubljani od prvih javnih predvajanj do danes. Na LIFFu nas bosta tako ustanovi skupaj s sodelujočimi raziskovalci seznanili z rezultati prve faze raziskav. Muzejski oddelek Slovenske kinoteke bo predstavil gradivo, povezano s prikazovanjem filmov v Sloveniji, vključno s celotnim repertoarjem kinematografa na Kolodvorski ulici v letih od 1923 do 2008. Prenos teh podatkov v podatkovno bazo zdaj omogoča javnosti spletno iskanje vseh omenjenih filmov. Poleg podatkov o repertoarju je bila evidentirana tudi množica drugega dokumentarnega gradiva (fotografije, fotografije iz filmov, plakati, časopisni izrezki, načrti, filmski odlomki), ki je zdaj na voljo za nadaljnjo obdelavo. Skupina raziskovalcev bo predstavila tudi zadnji projekt Leta kina, ki je trenutno v razvoju: Kino zemljevid. Projekt nas bo seznanil s skoraj osemdesetimi ljubljanskimi lokacijami, na katerih so filme javno predvajali (v več kot dvesto različnih kinematografih), javnosti pa ga bomo predstavili naslednjo pomlad.
Ob tej priložnosti vabimo vse, ki bi želeli svoje spomine na kino v Ljubljani deliti z nami, da nas pokličejo, obiščejo ali nam pišejo!
Mesto bere … mesto gleda 2013-14 v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana.
Letošnji program Mesto bere – bralni projekt za spodbujanje branja v Mestni knjižnici Ljubljana postavlja v ospredje knjigo in film. Promocija kulture branja skozi literarno ustvarjanje, pisanje in strokovne refleksije se v tretji sezoni knjižnega projekta povezuje s filmsko umetnostjo. Seznam knjig za literarno-filmska branja Mesto bere … mesto gleda, ki ga sestavlja 60 izbranih knjižnih naslovov klasične in sodobne tuje in slovenske knjižne produkcije, po katerih so bili posneti tudi odlični filmi, je pripravil Koen Van Daele, umetniški vodja programa v Kinodvoru. Bralni projekt se pričenja na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2013, zaključil pa se bo 3. maja 2014 s slavnostnim finalom z zaključno prireditvijo in podelitvijo nagrad, ki bo 6. junija 2014 na Stritarjevi ulici v Ljubljani. Kinobalon in Leto kina
Kinobalon je pravkar dopolnil pet let (2. oktobra je potekala prva šolska predstava v novem mestnem kinu), zato je pravi čas, da občinstvu pokažemo filmsko klasiko, po kateri je program dobil svoje ime. 19. oktobra tako prihajata na spored dve izjemno pomembni klasični filmski deli, Rdeči balon in Bela griva: divji konj.
V šolskem katalogu je izobraževalnim ustanovam ponujen bogat program ob Letu kina: gledali bomo filmske klasike, ustvarjali optične igrače, spoznavali projekcijsko kabino in delo operaterja ter se pogovarjali o pomenu in zgodovini obiskovanja kina. Pripravljamo cikel delavnic spoznavanja kina in predavanji o zgodovini Kinodvora ter pomenu kinodvoran v mestu. V pripravi je tudi pedagoško gradivo za učitelje.
Tudi 6. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri (od 25. januarja do 8. februarja 2014) bo v znamenju Leta kina, saj bo rdeča nit Bobrov prav film. Projekt nastaja v sodelovanju Mestne občine Ljubljana in njenih osrednjih kulturnih institucij, obetajo pa se nam povezave med knjigo in filmom v Mestni knjižnici Ljubljana in filmski dogodki v najstarejšem hramu filmske vzgoje pri nas, v Pionirskem domu.
V prihodnjem letu pripravljamo tudi filmski dnevnik za otroke, vsebinsko povezan z vprašanji, ki si jih zastavlja Leto kina, spomladi pa bomo pripravili strokovno srečanje filmskih pedagogov z mednarodnimi gosti. Istočasno bo v Ljubljani potekal organizacijski vrh evropskega združenja za otroški film, ECFA (European Children’s Film Association). Član organizacijskega vrha je tudi Kinodvor.
Leto kina smo obeležili tudi v programu Filmska srečanja ob kavi, v abonmaju za poznejša leta. 20. novembra se bomo poklonili prezgodaj preminulemu slovenskemu režiserju, po katerem je dobila ime naša dvorana, Žarku Lužniku, in sicer s projekcijo njegovega kratkega filma Bljuz. Tudi zadnja abonmajska predstava je posvečena 90. obletnici Kinodvora – ogledali si bomo film presenečenja, ki bo seveda povezan z zgodovino Kinodvora.
Mirjana Borčić, ki ji Kinobalon dolguje navdih v idejni zasnovi, piše knjigo spominov filmske vzgojiteljice, v kateri bo nadaljevala z obravnavo pomembnih vprašanj o načinih izvajanja filmske vzgoje med otroki. Knjigo bosta v Letu kina izdala Kinodvor in Slovenska kinoteka.
Leto kina, povzetek z novinarske konference
Logotipi Leta kina
Kinodvorova kronologija