Strokovnega seminarja o vključevanju mladih v oblikovanje filmskih programov Mladi filmski selektorji za mlado občinstvo!, ki je 13. in 14. marca 2023 potekal v Kinodvoru, se je udeležilo več kot 70 filmskih pedagogov, programskih sodelavcev kinematografov in filmskih festivalov, mladinskih in kulturnih delavcev, oblikovalcev politik na področju kulture, vzgoje in izobraževanja ter učiteljev filmske vzgoje v osnovnih in srednjih šolah, ki so v dveh dneh poslušali prispevke domačih in tujih strokovnjakov ter imeli priložnost slišati dragocena razmišljanja mladih selektorjev, ki so samozavestno podelili svoje izkušnje in pogled na obravnavano tematiko.
Posebna pozornost je bila namenjena izvirni metodologiji Film v gibanju, ki jo z namenom razvoja aktivnih mladih občinstev od leta 2014 razvija ekipa katalonske kulturne organizacije A Bao A Qu. V izvedbo programa strokovnega seminarja so bili vključeni strokovnjaki štirih tujih mednarodnih festivalov – Mednarodnega festivala kratkega filma v Vilni (Litva), Filmskega festivala Piccolo Grande Cinema (Milano, Italija), Filmskega festivala v Motovunu (Hrvaška), Mednarodnega festivala dokumentarnega filma Beldocs (Beograd, Srbija) – in dveh kulturnih organizacij, ki delujeta na področju filmske vzgoje: A Bao A Qu (Barcelona, Španija) in Meno Aviliys (Vilna, Litva).
Izkušnje z izvajanjem participativnih dejavnosti za mlado občinstvo so predstavili tudi sodelavci Kinodvorovega filmskega programa Kinotrip, ki temelji na načelu mladi za mlade, in sodelavci mednarodnega filmskega festivala Kino Otok – Isola Cinema, ki mlade selektorje redno vključuje v oblikovanje programa.
Strokovni seminar so soorganizirali Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema in Otok, zavod za razvoj kulture in družbe ter Javni zavod Kinodvor. Strokovni seminar je del evropskega projekta Mladi selektorji za mlado občinstvo! Mreža evropskih filmskih festivalov, ki jo koordinira Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema, s podporo programa EU Ustvarjalna Evropa, podprogram MEDIA. Izvedbo seminarja sofinancira Evropska komisija. Vsebina je izključno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
POVZETKI PREDSTAVITEV IN DISKUSIJ
Film v gibanju: odkrivati, ceniti in doživeti evropski film
Núria Aidelman, A Bao A Qu (Španija)
Núria Aidelman iz španske organizacije A Bao A Qu je predstavila metodologijo Film v gibanju (Moving Cinema), ki se je začela razvijati leta 2014. Njen nastanek je spodbudil odziv mladih, ki so se jih dotaknili filmi, s katerimi so prišli v stik na šolskih projekcijah. To je sprožilo vprašanje, kako mladim, ki so odkrili ljubezen do filma, omogočiti, da s filmi ostanejo v stiku tudi zunaj šole. Nastal je projekt Film v gibanju, ki ni bil razvit zgolj za mlade, temveč v aktivnem sodelovanju z njimi. Med mladimi pomaga širiti ljubezen do evropskega avtorskega filma in jim preko dejavnosti programa Mladi selektorji omogoča, da izbirajo filme za raznolike filmske festivale ter se na tak način povežejo s festivali in postanejo njihovi zvesti obiskovalci.
Projekt Film v gibanju verjame, da se avtorski filmi mladih dotaknejo. Poseben pomen namenja mladim med 12. in 20. letom starosti, saj gre za obdobje, v katerem se oblikuje njihova neodvisnost. Takrat namreč začnejo sami sprejemati odločitve o tem, kaj jih zanima in kaj je njihova strast. Poteka tako v šoli kot zunaj nje, saj je šola prostor, ki posameznikom omogoči, da film odkrijejo, pomembno pa je zagotoviti možnost, da ta interes zaživi tudi zunaj šolskega okolja. Za ta namen mlade vključujejo v delo s kinematografi, festivali in tudi spletnimi VOD platformami. Cilj projekta je spodbuditi in negovati zanimanje za film in ustvarjanje dolgotrajnih vezi med mladimi in filmi.
Glavna področja dela projekta Film v gibanju so razvoj mladih občinstev (projekcije in pogovori po filmih ter sodelovanja s kini in festivali), povezovanje gledanja in ustvarjanja filmov, spletna platforma Inside Cinema, na kateri se nahajajo gradiva, posvečena procesu ustvarjanja filmov, usposabljanje učiteljev kot pomembnih akterjev pri predajanju zanimanja za film mladim in delo z mladimi filmskimi selektorji.
Prav Mladi selektorji predstavljajo glavni poudarek projekta, saj daje udeležba v tovrstni dejavnosti mladim glas, paradigmo filmsko-vzgojnega dela pa spreminja iz projektov za mlade v projekte z mladimi. Mladi selektorji so v osnovi skupina mladih, ki si skozi več srečanj ogledajo nekaj filmov, izmed katerih izberejo enega (ali več) za predvajanje v kinu, na festivalu ali na VOD platformi. Tovrstna izkušnja mlade uči, da postanejo dejavni člani kulture, jim omogoči, da se skozi proces selekcije in priprav na končno projekcijo zbližajo s filmi, ki jih gledajo, in postanejo soodgovorni za ustvarjanje občinstev na festivalih ali v kinih. Filmi, ki jih izberejo mladi selektorji, druge mlade pritegnejo bolj kot filmi, ki jih zanje priporočijo odrasli. Mnogi mladi prav zaradi priporočil mladih selektorjev prvič obiščejo določen kino ali festival ter s tem podrejo navidezen zid, ki stoji med njimi in kinom oz. festivalom, razbijejo pa tudi svoje predsodke do evropskega filma. Mladi preko sodelovanja kot mladi selektorji gradijo samozavest ter s festivali oz. kini, za katere izbirajo filme, zgradijo posebno vez. Pogosto kasneje na festivalih sodelujejo kot prostovoljci, redni obiskovalci ali celo sodelavci festivala. Vezi, ki jih ustvarijo kot mladi selektorji, so zato izjemnega pomena.
V okviru programa Mladi selektorji obstajajo različni modeli dela. Lahko gre za programiranje za festivale ali pa za kine, kinoteke ali druga prizorišča. V okviru programiranja se skupina mladih v določenem obdobju (od nekaj mesecev do enega leta) srečuje tedensko ter si ogleda 3–12 filmov, izmed katerih izbere enega ali več za predvajanje na festivalu ali v kinu. Tu pa se njihovo delo še ne zaključi. Za film izdelajo različna promocijska gradiva (plakate, napovednik, knjižice, letake, promocijska besedila, napovedi na družbenih omrežjih), film pred projekcijo tudi predstavijo, projekciji pa lahko sledi pogovor s filmskim ustvarjalcem. S tem za gledalce pripravijo dodatno izkušnjo in motivacijo za obisk projekcije.
V času trajanja projekta je nastal tudi katalog evropskih filmov Film v gibanju, ki so jih od leta 2014 izbirali mladi selektorji iz različnih držav in vsebuje tako sodobne kot tudi klasične filme.
Pri izboru filmov, ki si jih ogledajo mladi selektorji, ni pomembno, da gre za filme, ki so namenjeni mladim. Mladim je treba zaupati, da so sposobni razumeti kompleksne filme. Pomembno je, da imajo po ogledu filmov dovolj časa za refleksijo. Preden o filmih začnejo govoriti z drugimi, naj si vzamejo nekaj minut ter zapišejo svoje občutke in opažanja. Šele potem naj se začne dialog, pri katerem mlade spodbujajmo, da presežejo vrednotenje filmov z »všeč mi je« oz. »ni mi všeč«. Pomembno je, da imajo dovolj časa, da se naučijo izražati in govoriti o filmu ter da razmislijo, kako jih je film nagovoril. Pri tem ima pomembno nalogo tudi mentor, ki mora ustvariti varno okolje, v katerem lahko vsak član skupine spregovori in deli svoja opažanja, hkrati pa s svojim znanjem usmeri pozornost tudi na filmski jezik, na primer svetlobo in barve, ne samo na dogajanje. Če je le mogoče, naj skupina spozna tudi kakšnega filmskega ustvarjalca, saj s tem do filma ustvari nov odnos, tovrstna izkušnja pa veliko pomeni tako mladim kot tudi filmskemu ustvarjalcu. Če srečanje z ustvarjalcem ni možno, naj mladi preberejo kakšen tekst, ki ga je ustvarjalec napisal, ali si ogledajo še druge njegove filme, da ga bolje spoznajo še na drugačen način. Končnega izbora filma za predvajanje na festivalu ali v kinu skupina nikoli ne doseže z glasovanjem, temveč mora skozi diskusije doseči konsenz.
Film v gibanju: povezovanje gledanja in snemanja filmov, delavnica
Núria Aidelman, A Bao A Qu (Španija)
Na praktični delavnici so bila predstavljena tri temeljna izhodišča metodologije, ki so bila razvita v projektu Film v gibanju in lahko mlade spodbudijo k osebnemu in dejavnemu povezovanju s filmom: (1) povezava med gledanjem in ustvarjanjem filmov, (2) opazovanje neposredne okolice in (3) premišljeno ustvarjanje z uporabo mobilnih telefonov, ki so mladim pri roki.
Velik del delavnice je bil namenjen opazovanju svetlobe, saj se ustvarjanje začne z opazovanjem. Najprej smo jo opazovali na vnaprej pripravljenih fotografijah, nato na obrazu druge osebe. Razmišljali smo o tem, kakšna je običajno naravna svetloba v šolskih učilnicah. Kako vstopi v učilnico? Kje jo vidimo? Kdaj? Ugotovili smo, da na veliko vprašanj nimamo odgovorov. Na svetlobo smo včasih pozorni le, kadar imamo z njo težave – ko na primer želimo gledati film, a je presvetlo.
Sledil je ogled filmskega odlomka, pri katerem smo bili pozorni na svetlobo na obrazih. Ogledu je sledila diskusija. Kakšna je svetloba? Kako se spreminja? V kakšnem odnosu sta obraz in svetloba? Kakšni so kontrasti? So barve tople ali hladne? Ali opazimo tudi pomanjkanje svetlobe? Kaj to vzbudi v gledalcu? Od kod prihaja svetloba? Kako stoji junakinja? Kje je svetloba? Kako se premikata? Kaj se dogaja s kamero in kadriranjem? Vajo smo ponovili še v treh skupinah, vsaka je komentirala drug odlomek.
Nato smo se razdelili v štiri skupine, ki so se lotile snemanja prizora svetlobe na obrazu. Pri tem nismo ustvarjali zgodbe, temveč zgolj zajemali naravno svetlobo na obrazu. Začeli smo z opazovanjem svetlobe in prostora, šele nato smo v kader postavili osebo in začeli s snemanjem. Posnetke smo si nato ogledali, vsaka skupina pa je tudi poročala o svoji izkušnji. Ugotovili smo, da moramo biti pri snemanju pozorni na veliko stvari: položaj kamere, človeka, senco, oči … Čeprav gre za kratek prizor, je proces snemanja kompleksen. Skupina mora sprejeti veliko odločitev, na primer, kdo bo režiser, kdo bo snemalec, kdo bo v prizoru igral. Udeleženci so se strinjali, da je takšno ustvarjanje edinstvena izkušnja, ki vpliva tudi na naše gledanje filmov.
Navodila za izvedbo delavnice z učenci se nahajajo na spletni strani Film v gibanju.
Prakse vključevanja mladih v oblikovanje filmskih programov
Predstavniki domačih in tujih festivalov in kinematografov so podelili svoje izkušnje z aktivnim vključevanjem mladih filmskih selektorjev v oblikovanje filmskih programov.
Núria Aidelman iz kulturne organizacije A Bao A Qu (Španija) je že leta 2015 sodelovala s prvo generacijo mladih selektorjev projekta Film v gibanju. Prve skupine mladih selektorjev so delovale v Barceloni, Lizboni in Vilni, mentorji pa so med seboj sodelovali in si izmenjevali izkušnje. Prvi filmski festival, s katerim so sodelovali, je bil Sevilla Film Festival, lani pa so mladi selektorji preteklih generacij skupaj ustvarili festival mladih selektorjev. Poseben izziv je bil čas pandemije in delo z mladimi, ki so tedaj izbirali filme za VOD platformo. Po zaprtju so si mladi postavili izziv, da bi občinstvo v čim večjem številu privabili nazaj v dvorane, zato so projekcije pospremili s spremljevalnimi dogodki. S številnimi mladimi selektorji preteklih generacij še danes sodelujejo, kar kaže, da sodelovanje v takšni skupini stke močne vezi, ki presegajo trajanje projekta. Mlade selektorje iz Španije lahko spremljate na Instagram profilu @joves_programadors.
Gintė Žulytė iz kulturne organizacije Meno Avilys (Litva) je predstavila delovanje mladih selektorjev v Litvi. Tam programirajo za kine in vse glavne filmske festivale v državi. Sodelovanje poteka tako, da programerji posameznih festivalov iz kataloga Film v gibanju izberejo 10 filmov, izmed katerih nato mladi selektorji izberejo enega ali dva za njihov festival. Poudarila je pomen vključenosti mladih selektorjev v celoten festival, ne le v projekcije, ki so jih pripravili sami. Pomembna je na primer njihova udeležba na odprtjih in zaključkih festivalov, da se res lahko začnejo čutiti del festivalske ekipe in dobijo priložnost za mreženje, ki je velikokrat dobra odskočna deska za začetek njihove karierne poti. V Litvi so organizirali tudi kamp za mlade selektorje iz različnih manjšin, kar se je izkazalo za zelo pozitivno izkušnjo. Izbirali so filme na temo svobode in izbrali tri, ki so jih nato predstavljali na šolah. S tovrstnim dogodkom so dobili potrdilo, da je film res močno orodje, ki odpira prostor za debato in združuje ljudi.
Ana Cerar s festivala Kino Otok – Isola Cinema in zavoda Otok (Slovenija) je predstavila način dela z mladimi filmskimi selektorji v Sloveniji. V Ljubljani so v zadnjih dveh letih združili moči s Slovensko Kinoteko in zbrali skupino mladih, ki si je na tedenskih srečanjih ogledala pet filmov in izbrala enega za predvajanje na festivalu Kino Otok – Isola Cinema. V lanskem letu so skupino mladih selektorjev prvič oblikovali tudi v slovenski Istri, kjer so izbirali film za projekcijo v okviru Kina Istra; ta svoje projekcije izvaja v različnih krajih po Istri, ki sicer nimajo art kina. Mladi selektorji iz Ljubljane so morali imeti v mislih izbor za široko mednarodno občinstvo, istrski selektorji pa so morali razmišljati o tem, kako pritegniti lokalno občinstvo. Ana Cerar je še posebej poudarila razlike med dvema skupinama mladih: tisti iz Ljubljane so imeli že prej veliko dostopa do različnih kulturnih dejavnosti, v slovenski Istri pa je bilo tega manj, zato so potrebovali daljši čas, da so se odprli, a so se s svojo zavzetostjo zelo izkazali in omogočili dragocene izkušnje tako izvajalcem programa kot tudi obiskovalcem Kina Istra.
Aleksandra Vušurović s festivala dokumentarnega filma Beldocs (Srbija) je predstavila štiriletne izkušnje mladih selektorjev iz Beograda, katerih posebnost je, da izbirajo zgolj med dokumentarnimi filmi. Čeprav je imel festival že pred tem program za mlade, so ga leta 2020 nadgradili z uvedbo mladih selektorjev, ki v dobrem mesecu dni pogledajo številne dokumentarce, o njih diskutirajo in izberejo več filmov, ki so na festivalu prikazani v sekciji za mlade. Še posebej razburljivo je, da so filmi, ki jih izberejo, v Srbiji prikazani premierno. Ker je festival tekmovalne narave, imajo tudi najstniško žirijo, ki izbere zmagovalni film programa. V lanskem letu je bil prav na zaključni projekciji festivala prikazan film, ki so ga izbrali mladi selektorji, kar je bila zanje še posebna čast in tudi odgovornost. Mladi selektorji iz Srbije so tudi prvi, ki so za promocijske namene posneli TikTok video.
Živa Jurančič, vodja programa in festivala Kinotrip (Slovenija), je predstavila delo z mladimi, ki po principu mladi za mlade že 7 let ustvarjajo mednarodni filmski festival Kinotrip. V času festivala Kinotrip mladi za nekaj dni prevzamejo Kinodvor in njegovo platno. Razlika od prej opisanih modelov mladih filmskih selektorjev je ta, da je Kinotrip nastal na pobudo Kinodvora, ki se zaveda pomena vzgajanja ljubiteljev filma in obiskovalcev kina ter vzpostavljanja močnih vezi z njimi. Ko so s programom začeli, so se vprašali, zakaj mladi ljudje hodijo v kino, in ugotovili, da pri tem ne gre samo za gledanje filmov, ampak predvsem za deljenje te izkušnje z drugimi. Pri ustvarjanju Kinotripa je v sedmih generacijah sodelovalo že 92 srednješolcev med 15. in 19. letom starosti. Vsako leto izberejo novo skupino zelo raznolikih mladih, ki se vse leto srečujejo in seznanjajo s celotnim procesom ustvarjanja filmskega festivala, nato pa ga organizirajo v sinergiji s sodelavci Kinodvora. Pri izboru filmov za festival tudi oni sledijo pravilu, da filmov ne izbirajo z glasovanjem in da ustvarjajo festival, ki bo pritegnil raznoliko občinstvo. Sodelujejo tudi pri izdelavi festivalskih gradiv in so vključeni v vse izvedbene in promocijske aktivnosti. Trenutno se veselijo 8. edicije festivala, ki prihaja jeseni.
Svoje dragocene vpoglede so z nami delili tudi mladi selektorji, ki prihajajo iz treh različnih skupin: s festivala Kino Otok – Isola Cinema, projekta Kino Istra in festivala Kinotrip. Povedali so, da skozi film lahko zgradijo odnose z drugimi generacijami, saj jim film omogoča, da z drugimi delijo svoje razumevanje sveta. Pri filmih, ki jih izbirajo, jim je pomembno, da obravnavajo pomembne tematike, niso klišejski ter jih spodbudijo k razmisleku. Sodelovanje v skupini mladih selektorjev jim predstavlja odgovornost in priložnost, saj omogoča, da si razširijo obzorja in postanejo del skupine ter ustvarijo nova prijateljstva. Veliko razmisleka v procesu namenjajo temu, kako aktivirati še druge. Čeprav so pri tem pomembna družbena omrežja, je še vedno najbolj učinkovita promocija od ust do ust, saj z osebnim povabilom dosežejo največji učinek. Zelo pomembna je tudi vloga šole in določenih učiteljev, ki podpirajo zunajšolske dejavnosti in mladim nudijo oporo pri odkrivanju interesov.
Poudarili so, da izkušnja sodelovanja pri mladih selektorjih ni povezana zgolj s filmi, saj jim prinese ogromno novih izkušenj, ki so pomembne za življenje in njihovo nadaljnjo karierno pot. S sodelovanjem se namreč naučijo tudi organizacije, prevzemanja odgovornosti ter promocije (snemanje podkasta, izdelovanje letakov, pisanje tekstov). Ko so za obisk projekcije ali sodelovanje v projektu skušali navdušiti druge, so se učili tudi pristopiti do ljudi. Skozi pogovore z gosti in ustvarjalci so se naučili javnega nastopanja in iznajdljivosti, ko so morali vprašanja pred velikim občinstvom sproti prilagajati odgovorom. Poudarili so tudi, da so se v okviru mladih selektorjev zares naučili delati v skupini – za razliko od šolskih skupinskih projektov, pri katerih si s sošolci zgolj razdelijo delo, so morali tukaj razmišljati skupaj in se poslušati. Tovrstna izkušnja jim je omogočila tudi, da so odkrili nove interese, saj so spoznali veliko različnih aspektov dela v kinu oz. na festivalu. Menijo, da so pri tem ustvarili vezi, ki jim bodo koristile pri nadaljnji karierni poti, predvsem pa so imeli občutek, da delajo nekaj, kar je pomembno. Da lahko njihov filmski izbor v življenju drugega povzroči spremembo. Prav zato so prepričani, da bi morala biti takšna izkušnja dostopna mladim povsod, ne le v Ljubljani in v slovenski Istri.
Opozorili so tudi, da v šolah zaznavajo pomanjkanje spodbude za kulturne dejavnosti zunaj šole. Razmišljali so tudi o vlogi mentorja. Idealnega mentorja so opisali kot nekoga, ki jih vodi, motivira in vzbuja zanimanje. Ni nujno, da jih vedno razume, želijo pa si, da jih gleda kot sebi enake. Sposoben pa mora biti ustvariti prostor, v katerem se lahko izrazijo. Razmislek zaključujejo s pomembno ugotovitvijo, da četudi jim mentorji zagotovijo začetno spodbudo, je nato njihova odgovornost, da k svoji nalogi pristopijo samoiniciativno ter s spoštovanjem in odgovornostjo.
Prvi koraki pri vključevanju mladih v oblikovanje filmskih programov, okrogla miza
Okrogla miza, na kateri so sodelovali predstavniki tujih filmskih festivalov in mladi filmski selektorji, je skušala odgovoriti na vprašanje, kako ustaljeno prakso oblikovanja programov za mlado občinstvo nadgraditi z vključevanjem mladih filmskih selektorjev. Govorci so bili Inja Korać (filmski festival v Motovunu, Hrvaška), Rimantė Daugėlaitė (festival kratkega filma v Vilni, Litva) in Simone Moraldi (festival Piccolo Grande Cinema, Italija), ki šele začenjajo z vključevanjem mladih v oblikovanje filmskih programov, ter mlada selektorja Maksim (Kino Istra) in Ajda (Kinotrip), ki sta diskusijo obogatila s svojimi dragocenimi vpogledi in izkušnjami. Pogovor je moderirala Tanja Hladnik, direktorica festivala Kino Otok – Isola Cinema.
Predstavniki festivalov so se strinjali, da je vključevanje mladih v oblikovanje filmskih programov izjemnega pomena. Simone Moraldi prihaja s festivala Piccolo Grande Cinema, ki je edini izmed sodelujočih v projektu specializiran za mlade in družine, zato ima z mladimi občinstvi že precej izkušenj, ker pa vedno iščejo inovativne načine, da bi privabili nove gledalce, je uvedba mladih selektorjev zelo dobrodošla novost. Tudi na filmskem festivalu v Motovunu se zavedajo, da je pomembno vzgajati občinstvo, pri tem pa je njihova predstavnica Inja Korać poudarila, da je pomembno začeti z majhnimi koraki – če so mladi vajeni ameriških blockbusterjev, bo zanje eksperimentalni film preveč zahteven in želen učinek ne bo dosežen. Rimantė Daugėlaitė s festivala kratkega filma v Vilni je povedala, da z veseljem ponovno obujajo projekt mladih selektorjev, ki so jih na festival vključili že leta 2015. Ker menijo, da ima vključitev mladih v oblikovanje filmskih programov veliko dodano vrednost, bodo to prakso ponovno obudili. Pri tem se zelo veselijo, da bodo imeli mladi priložnost festival doživeti kot del ekipe in bodo lahko festivalu ponudili svoj edinstven pogled.
Mladi selektorji dodajajo, da jim daje sodelovanje pri oblikovanju filmskih programov veliko moč, da za občinstvo izberejo filme, ki se jim zdijo pomembni. Menijo namreč, da imajo filmi moč, da gradijo medgeneracijsko spoštovanje in razumevanje. Kot obiskovalci kina se mladi velikokrat osredotočajo na zgodbo, skozi sodelovanje pri mladih selektorjih pa so se naučili videti tudi druge plati filma, jih bolj ceniti in biti hkrati bolj kritični. Poudarili pa so tudi, da mladi niso homogena skupina, temveč so zelo različni, zato jih morajo tako tudi jemati.
Ali obstajajo pri vključevanju mladih v oblikovanje filmskih programov kakšne dileme? Predstavniki festivalov jih ne vidijo. Rimantė Daugėlaitė opozarja, da je predvsem zmotno razmišljanje, da bodo mladi izbirali filme, ki govorijo samo o mladih, saj radi gledajo raznolike filmske forme in žanre, tudi filme o odraslih. Ker se mladi zelo posvetijo izboru, je za festival velika prednost, da ima tako skrbno kuriran program. Meni, da je pomembno, da mlade spoštujemo in verjamemo, da so zmožni in sposobni. Inja Korać dodaja, da je na Hrvaškem veliko filmskih festivalov, ki vse bolj vključujejo mlade, tudi študente, ti pa dostikrat šele na tak način spoznajo festivalsko delo. Tudi Simone Moraldi zaupa metodologiji mladih filmskih selektorjev, ki so jo razvili pri projektu Film v gibanju, dodaja pa, da je v Italiji težava, ker je veliko krajev zelo odročnih, zato velik izziv predstavlja predvsem vprašanje, kako mlade doseči.
Mladi selektorji se strinjajo, da večjih dilem pri vključevanju mladih v oblikovanje filmskih programov ni. Poudarjajo, da si želijo biti nekam vključeni, na žalost pa za to nimajo veliko priložnosti. Mladi selektorji jim ponujajo način, da so slišani; za vse, ki kolebajo, ali bi se vključili, pa zagotavljajo, da ni potrebno poglobljeno znanje o filmu, zgolj motivacija in pripravljenost na aktivno sodelovanje.
Predstavniki festivalov so se strinjali, da je pomembno spodbujati diskusije med mladimi in mladim selektorjem zagotoviti dobre mentorje, ki bodo znali ustvariti prostor, v katerem se bo vsakdo čutil dobrodošlega. Inja Korać je poudarila, da v šoli velikokrat ni časa, da bi mladi izrazili svoje mnenje, pri mladih selektorjih pa je prav to izjemnega pomena. Edino pravilo pri izražanju mnenja je, da ga morajo razložiti, podpreti z argumenti. Ker je nestrinjanje del programiranja, morajo imeti mentorji to ves čas v mislih. Rimantė Daugėlaitė dodaja, da ima mentor veliko moč, ki pa jo izraža skozi postavljanje vprašanj in ne skozi deljenje mnenj in nasvetov. Simone Moraldi zaključuje, da je bolj kot končni rezultat pri mladih selektorjih pomemben prav ta proces razmišljanja o filmih.
Tudi mladi selektorji se strinjajo, da mora biti mentor nekdo, ki jih vodi in jim kaže pot, ne sme pa jim vseh odgovorov dati na dlani. Ustvarjati mora varen prostor in dati začetni zagon, nato pa je odgovornost na njih samih. »Dajte nam odgovornost. Ne bomo vas razočarali!« zaključujejo in se, skupaj s predstavniki festivalov, zelo veselijo širitve projekta Mladi filmski selektorji, o katerem z vznemirjenjem pripovedujejo vsem, ki so jih pripravljeni poslušati.