iz prve roke
»To ni bilo naročilo, ampak roman, ki sem ga izbral sam. Čutil sem, da je pravo gradivo zame.«
– Alfred Hitchcock, Hitchcock by François Truffaut
kritike
»Prvorazredni triler.«
– Roger Ebert, Chicago Sun-Times, 2004
»Režiser Hitchcock se z zapletom poigrava ravno tako ljubeče kot blazni morilec s svojo zaroto, pri tem pa ne poskrbi le za napetost, ampak tudi za hudomušno ironijo in nepričakovani humor. /…/ Hitchcock kot običajno nenehno grozi, da bo ukradel šov lastni igralski zasedbi, a si mora tokrat pozornost deliti z igralcem Walkerjem, ki iz psihopatskega davitelja ustvari zlovešč in hkrati perverzno zabaven lik /…/.«
– Time, 1950
»Hitchcockova bizarna, strupena komedija, v kateri je pokojni Robert Walker vlogo /…/ očarljivega izrojenca Bruna oblikoval z igrivo izvirnostjo: Tujca na vlaku sta pravi užitek – v nekaterih pogledih najboljši med Hitchcockovimi ameriškimi filmi. /…/ Vrhunec vznemirjenja in zabave je sekvenca, v kateri skuša Bruno podtakniti vžigalnik [na kraj zločina], medtem ko Guy nastopa na čudovito živce parajoči teniški tekmi. A tudi ta vrhunec ni tisto, kar si najbolj zapomnimo – v spominu nam ostane predvsem Robert Walker. Ljudje v zvezi s Hitchcockom ne pomislijo prav pogosto na igralske nastope; običajno se spomnijo detajlov, na primer manjkajočega prsta v 39 stopnicah (The 39 Steps) ali pa mlina na veter, ki se obrača v napačno smer v Dopisniku iz tujine (Foreign Correspondent). Toda velik del značaja in posebnega čara pričujočega filma izhaja prav iz Walkerjeve igralske predstave. /…/ Raymond Chandler (ali pa nekdo drug – morda Czenzi Ormonde, ki je prav tako navedena v špici) je Hitchcocku priskrbel nekaj najboljših dialogov, kar jih je kdaj krasilo kakšen triler.«
– Pauline Kael, 5001 Nights at the Movies
»Cezannovega jabolka morda res ni pozabilo deset tisoč ljudi, toda milijarda gledalcev si bo zapomnila vžigalnik v Tujcih na vlaku /…/.«
– Jean-Luc Godard, Histoire(s) du cinéma
»Ne poznam drugega novejšega filma, ki bi bolje izražal položaj sodobnega človeka, ko mora brez pomoči bogov ubežati svoji usodi.«
– Jean-Luc Godard, Cahiers du cinéma, 1952
»Eno od petih ali šestih del, ki so za poznavanje Hitchcocka najpomembnejša. To je film, v katerem se osnovna hitchcockovska tema – izmenjava krivde – najbolj jasno izrazi, in to ne le kot tema, temveč kot glavna gonilna sila dogajanja.«
– Jacques Lourcelle, Dictionnaire des films
»Ali bi nas moralo presenetiti, da je Alfreda Hitchcocka pritegnila knjiga Strangers on a Train Patricie Highsmith? Njen prvi roman vsebuje elemente, ki jih najdemo v tako rekoč vseh Hitchcockovih filmih: fascinacija nad umori, zamenjavami in komajda prikritimi homoseksualnimi vzgibi. /…/ Film Tujca na vlaku, ki bi ga skoraj lahko označili za črno komedijo, deluje tudi kot bizaren obred dvorjenja /…/. Walker /…/ obvladuje film. Je neobrzdani ego, kričeča druga plat bolj potlačene norosti, ki jo bo Hitchcock raziskoval devet let pozneje v Psihu.«
– Joshua Klein, 1001 Movies You Must See Before You Die
»Film Tujca na vlaku združuje številne teme, ki jih je Hitchcock nakazal že v prejšnjih filmih in jih nadgrajeval v kasnejših: temo, ki jo Conrad imenuje ‘neka zoprna domneva o skupni krivdi’ (razvil jo je zlasti v Psihu); temo iskanja identitete (Vrtoglavica); temo boja osebnosti, razpete med red in kaos (morda režiserjeva najbolj vztrajna tema); in – v tesni povezavi s tem – pojem izkustvene terapije: junak se očisti svojih slabosti tako, da se jim prepusti in sooči s posledicami (Dvoriščno okno). Tudi v pričujočem filmu najdemo značilen Hitchcockov moralni ton: skrajno nesentimentalno in neizprosno obsodbo sil, ki povzročajo nered, skupaj z zavedanjem o njihovi nevarno nezadržni privlačnosti; pa tudi slutnjo nečistosti motivov: ali Guy Ann ljubi ali v njej vidi le pot do uspeha? Oboje seveda: dobro in zlo sta neločljivo povezana.«
– Robin Wood, Hitchcock’s Films Revisited
»Tujca na vlaku sta osupljiv primer sposobnosti, ki jo ima umetnost, da združi igrivo in resno, subtilno in grobo, in sicer na način, ki tudi najbolj resnobne moraliste spremeni v otroke ter povzroči pomladitev duha; film ni niti resen v običajnem estetskem smislu niti zabaven v smislu nepomembnosti, temveč izjemno zanimiv hibrid obojega.«
– Raymond Durgnat, The Strange Case of Alfred Hitchcock or, the Plain Man’s Hitchcock
Projekcije filma smo v letu 2023 pripravili v okviru praznovanj stoletnice kina na Kolodvorski, dvajsete obletnice art kina in petnajste obletnice mestnega kina.
Iz kronologije kinematografa na Kolodvorski 13: film je bil na sporedu kina na Kolodvorski 7. in 8. junija 1967 pod naslovom Neznanec v vlaku.