Napovedujemo

Mads Mikkelsen in Nikolaj Arcel se deset let po Kraljevski aferi vračata s Pankrtom, mogočnim zgodovinskim epom o osvajanju danske divjine, hkrati pa intimno, brezčasno zgodbo o življenju, ki se zgodi, medtem ko delamo druge načrte.

Septembra leta 1924 so v kinu na Kolodvorski predvajali eno največjih mojstrovin nemega obdobja, film F. W. Murnaua Nosferatu – simfonija groze. Sto let pozneje Kinodvor prikazuje novo različico ekspresionistične klasike, kot si jo je zamislil Robert Eggers (Čarovnica, Svetilnik).

Dogodivščin polno potovanje na severni tečaj, kjer poteka sejem ledenih lučk.

Wim Wenders se vrača v Tokio, da bi posnel ganljivo filmsko pesem o iskanju lepote v drobnih trenutkih vsakdanjega življenja. Film z nostalgičnim soundtrackom, ki vključuje klasike Louja Reeda, Patti Smith in Nine Simone, je Kojiju Yakushoju prinesel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu.

Po smrti priljubljenega papeža sledi konklave, skrivnostni, starodavni postopek izvolitve novega poglavarja Cerkve, ki se odvija za strogo zapahnjenimi vrati v Vatikanu in katerega potek čakajočim množicam kardinali sporočajo zgolj s črnim ali belim dimom iz Sikstinske kapele. Filmska priredba istoimenskega romana Roberta Harrisa iz leta 2016 z zvezdniško zasedbo, ki pa ni le film o papeških volitvah, temveč komentar institucije volitev na splošno.

Topla zgodba o samopodobi v času odraščanja, vrstniških odnosih, prvih ljubeznih in zaupanju v življenje. Navidezna lahkotnost pripovedi pomembnim temam doda duhovitost in iskrivost, hkrati pa prinaša globoko sporočilo o sprejemanju samega sebe.

Čilski režiser Pablo Larraín se po filmih o Jacqueline Kennedy (Jackie) in princesi Diani (Spencer) vrača s tretjim delom neuradne trilogije o slavnih ženskah, ki so se znašle na čustvenem razpotju. Angelina Jolie se prelevi v Mario Callas, v Ameriki rojeno grško operno pevko, ki je s svojim božanskim glasom in razburkanim življenjem očarala milijone ljudi. Film, postavljen v Pariz septembra 1977, si zamišlja zadnji teden v njenem življenju, ko se je spopadala z vse bolj zabrisanimi mejami med čaščeno ‘La Callas’ in ranljivo, krhko Mario.

V filmu turškega mojstra Nurija Bilgeja Ceylana (Zimsko spanje) veličastna, prostrana narava postane kulisa za romaneskni potop v globine človeške duše. Nagrada za najboljšo igralko v Cannesu.

Bengalija v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Biswambhar Roy je zadnji v dolgi liniji bogatih patriarhov. Njegovi časi so minili in vse, kar mu je ostalo, sta dva zvesta služabnika, konj, slon in razpadajoča palača. A čeprav družinsko premoženje kopni, se Roy noče odpovedati razkošnim večerom, ki jih prireja v svojem glasbenem salonu.Ko nekoč na terasi kadi vodno pipo, zasliši praznično glasbo: sosed praznuje sinov prehod v odraslost. Roy se spomni obredne slovesnosti lastnega sina …

Dobitnica letošnje zlate palme je svojevrstna pravljica o Pepelki, sodobna screwball komedija, v kateri se Sean Baker (Projekt Florida) na odkrit in neposreden način loteva tem seksa, ljubezni, denarja in moči.

Danski režiser Gustav Möller se po uspešnem minimalističnem prvencu 112 (Den skyldige) vrača s še enim psihološkim trilerjem, tokrat postavljenim med zidove strogo varovanega zapora.

Komična drama, navdihnjena z italijanskim neorealizmom, je osvojila srca gledalcev in v domači Italiji po gledanosti prehitela celo Barbie.

Enainštirideseti in zadnji film Johna Hustona, ki je v kinematografe prišel po režiserjevi smrti, temelji na kratki zgodbi Jamesa Joycea iz zbirke Dublinčani.

Wim Wenders se vrača v Tokio, da bi posnel ganljivo filmsko pesem o iskanju lepote v drobnih trenutkih vsakdanjega življenja. Film z nostalgičnim soundtrackom, ki vključuje klasike Louja Reeda, Patti Smith in Nine Simone, je Kojiju Yakushoju prinesel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu.

Igrani prvenec Payal Kapadia, dobitnik velike nagrade žirije v Cannesu, je prvi indijski film v tridesetih letih, ki se je uvrstil v tekmovalni program festivala.

Pokukajte v Borisovo dišečo pekarno, nasmejte se zaspanim rojstnodnevnim zapletom polha, odkrijte čarovnijo sanj in čudeže morja, prisluhnite igrivemu kikirikanju ter občutite toplino odnosa med deklico in njenim očetom. Pisan program kratkih animiranih filmov, poln domišljije in srčnih trenutkov.

Film iransko-danskega režiserja Alija Abbasija (Meja, Sveti pajek) dramatizira Trumpov vzpon na oblast prek faustovske kupčije z vplivnim desničarskim odvetnikom Royem Cohnom. Kot pravi režiser: »Zgodba o uspehu, ki se lahko zgodi le v Ameriki.«

“Vampirja, kakršen je Kinski, ne bomo videli nikoli več.« – Werner Herzog

Monumentalen ep o judovskem arhitektu, ki v času po drugi svetovni vojni spoznava temno plat ameriških sanj. Srebrni lev za najboljšo režijo v Benetkah.

Angelo si bolj kot vse na svetu želi postati raziskovalec in pustolovec. Kmalu se mu sanje uresničijo in poda se na razburljivo dogodivščino v čarobni gozd.

Hazarder, posnet v cinemaskopu in črno-beli tehniki, prinaša prvega v nizu ikoničnih antijunakov, ki jih je Paul Newman odigral v šestdesetih letih. Nemški direktor fotografije Eugen Schüfftan, ki se je med drugim podpisal pod Langov Metropolis, je za delo pri filmu Hazarder prejel oskarja. Newman pa je moral na kipec za vlogo Fast Eddieja čakati četrt stoletja: prejel ga je za nastop v Barvi denarja, nadaljevanju Rossenovega filma v režiji Martina Scorseseja.

Ženska sedi na klopci v parku in igra otroško flavto. Nihče ne ve, od kod prihaja. Pravi, da je iz Francije. Ker nima denarja ali drugih virov preživetja, ji svetujejo, naj poučuje francoščino. Tako postane učiteljica dveh Korejk. Rada hodi bosa in poležava na skalah. Dogodke sprejema brez velikih besed in živeti skuša čim bolj stvarno. Toda življenje je težko kot vedno. Da bi se malce potolažila, pije makoli …

Sonja Prosenc (Drevo, Zgodovina ljubezni) raziskuje sodobna družbena vprašanja v humorni, tragikomični reimaginaciji Pasolinijeve Teoreme. Svetovna premiera na festivalu Tribeca.

Britanski režiser Jonathan Glazer (Pod kožo) raziskuje najtemnejšo plat človeške narave. Velika nagrada žirije v Cannesu.

Grenko-sladka zgodba o romanci poznih let s toplino in humorjem prikazuje življenje Irank za zaprtimi vrati. Film, ki so ga morali snemati na skrivaj, po režiserkinih besedah »slavi ženske, življenje in svobodo«.

Spustite se v rečno pustolovščino z zaspanim krokodilom, zaplešite z navihanimi zajčki, prisluhnite melodijam ptic v krošnjah in odkrijte čarobni svet narave. Program kratkih animiranih filmov iz Južne Koreje z nežno estetiko, preprostostjo in toplino.

V predrzni, huronsko smešni biografiji, polni seksa, drog in hip-hopa, člani irske raperske zasedbe Kneecap igrajo same sebe, da bi na svojevrsten način pozvali k zaščiti svojega maternega jezika. Dobitnik nagrade občinstva na festivalu Sundance.

Alexander Payne dvajset let po Stranpoteh znova združi moči z igralcem Paulom Giamattijem, da bi nam povedal toplo in duhovito zgodbo o iskanju družine, varljivosti prvih vtisov ter tihih, vsakdanjih junaštvih, ki spreminjajo življenja.

Čilski režiser Pablo Larraín se po filmih o Jacqueline Kennedy (Jackie) in princesi Diani (Spencer) vrača s tretjim delom neuradne trilogije o slavnih ženskah, ki so se znašle na čustvenem razpotju. Angelina Jolie se prelevi v Mario Callas, v Ameriki rojeno grško operno pevko, ki je s svojim božanskim glasom in razburkanim življenjem očarala milijone ljudi. Film, postavljen v Pariz septembra 1977, si zamišlja zadnji teden v njenem življenju, ko se je spopadala z vse bolj zabrisanimi mejami med čaščeno ‘La Callas’ in ranljivo, krhko Mario.

Ryusuke Hamaguchi se po mednarodnem uspehu filma Drive My Car vrača s skrivnostno, počasi tlečo zgodbo o človekovem zapletenem razmerju z naravnim svetom. Dobitnik velike nagrade žirije v Benetkah.

Skupaj s francoskim dokumentaristom Nicolasom Philibertom se vkrcamo na nenavadno ladjo, pribežališče za odrasle z duševnimi motnjami, da bi v družbi presenetljivo nadarjenih in iskrivih posameznikov razmišljali o skupnosti, svobodi in pomenu umetnosti v vsakdanjem življenju. Topli in rahločutni film, ki podira meje med ‘nami’ in ‘njimi’, je osvojil glavno nagrado na zadnjem Berlinalu.

Britanski režiser Jonathan Glazer (Pod kožo) raziskuje najtemnejšo plat človeške narave. Velika nagrada žirije v Cannesu.

Tankočutna, s soncem obsijana zgodba o otroku, ki išče svoje ime. Prvenec baskovske režiserke je devetletni igralki prinesel nagrado za najboljšo vlogo na lanskem Berlinalu.