Kino zemljevid je eden večjih projektov, ki smo jih pripravili v Letu kina – Kinodvor 90, letu praznovanja kina in filma. Izhodišče ima v raziskavi Kinodvorove zgodovine, ki je pokazala, kako pestro zgodovino kina ima Ljubljana. Skoznjo se je namreč v prestolnici filmski trak vrtel na več kot sedemdesetih lokacijah oziroma kino prizoriščih, v več kot dvesto različnih kinematografih. Pestrost ljubljanske kinematografije smo tako zaobjeli v knjigi, ki vključuje podatke o vsakem od kinematografov, priložen pa ji je tudi zemljevid z označenimi kino prizorišči. Avtor knjige je Klemen Žun.
Na nekatere od izbranih lokacij smo se s filmskimi projekcijami že vrnili: 20. marca smo v Grand Hotelu Union predpremierno zavrteli film Grand Budapest hotel (The Grand Budapest Hotel, Wes Anderson, 2014), danes pa bomo s projekcijo filma Punca ni nič kriva (The Girl Can’t Help It, Frank Tashlin, 1956) nekdanjo kino veličino obudili tudi Kinu Šiška.
Do oktobra 2014, ko bomo praznovanje 90.-te obletnice kina na Kolodvorski sklenili, pa bomo v sodelovanju z drugimi ustanovami oziroma organizacijami, ki danes domujejo v nekdanjih kino prizoriščih, organizirali še nadaljnje filmske projekcije s posebnim spremljevalnim programom.
Knjiga je sofinancirana s podporo Slovenskega filmskega centra in Zavarovalnice Triglav.
V začetku maja je tudi Kinobalon, program za otroke in mlade, obarvan v Letu kina: izdali smo namreč že 22. knjižico, imenovano Moj kino. Dnevnik. Knjižico, oblikovano kot beležko, najbolje opisujejo besede Andreja Rozmana – Roze, ki je v njej zapisal:
»To je dnevnik za tiste, ki imajo radi kino,
prazen je in čaka na svojo vsebino.
V njem je dovolj prostora, da se spravi
vse tisto, kar se v kinu ti mota po glavi.
In ni povsem nujno, da so to samo žvečilni,
ki so bili prežvečeni med filmi.
Lahko so tudi kratke kritične ocene,
prijazno pohvalne ali ostro strupene.
O filmu, ki ga vidiš, piši, kar hočeš,
da ga odsvetuješ ali priporočaš,
da je brezvezen ali zanimiv,
zmešan ali smešen, napet ali grozljiv,
da je lep in žalosten, hecen in vesel,
da je slikovit ali črno-bel.«
Februarja smo se naši “žgečkljivi” preteklosti poklonili z izdajo knjižice/zbornika Retroseks: Nekoč v Slogi, ki jo je uredila Maša Peče, kuratorica programa prve edicije Kinosloga. Retroseks. V njej med drugim najdete prispevke Marcela Štefančiča, jr., Maxa Modica in Slavoja Žižka, dopolnjuje pa jo ilustrirana kronologija erotičnega kina Sloge, program prvega erotičnega maratona in predstavitev razstave erotičnih plakatov, ki je bila v Kinodvorovi galeriji na ogled od 14. februarja do 16. marca.
Marcelu Štefančiču, jr. se je v zborniku med drugim zapisalo: »Če si hotel zaznati velike spremembe sveta, si moral v Slogo. Sloga je bila lakmusov papir, rentgen in najboljši seizmograf, pa tudi števec regulacij, cenzur in prisil, ki se jih je družba – Socialistična republika Slovenija – znebila. Ali pa skušala znebiti. Sloga je bila ravno dovolj na robu družbe, ravno dovolj getoizirana, da je lahko postala svetišče liberalizacije družbe in obenem njen Ground Zero …«
Prvo publikacijo Leta kina smo v sozaložništvu s Slovensko kinoteko izdali oktobra 2013 ob odprtju razstave filmskih plakatov Petra Kocjančiča. Avtorica in urednica kataloga razstave Peter Kocjančič: slovenski filmski plakat (1925-1928) je Metka Dariš iz Slovenske kinoteke, poleg izbranih plakatov pa sta v katalogu še prispevka Jurija Medena iz programskega oddelka Slovenske kinoteke, in Nine Peče, direktorice Kinodvora.
Razstava je predstavila redko videne in manj znane, a nadvse dragocene slovenske filmske plakate iz 20. let prejšnjega stoletja, ki jih hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Njihov avtor je grafični oblikovalec in fotograf Peter Kocjančič (1895 – 1986), ki se je svojimi kasnejšimi deli v zgodovino slovenskega grafičnega oblikovanja zapisal kot pionir uporabe fotografije.
Vse publikacije so na prodaj v Kinodvorovi knjigarni in v izbranih knjigarnah po Sloveniji.