zgodba
Zgodnja sedemdeseta leta v ZDA, čas velikih družbenih nemirov. Medtem ko se boj za enakost in državljanske pravice vse bolj razplamteva, Ron Stallworth postane prvi temnopolti detektiv policijske enote v Colorado Springsu. Sodelavci ga sprejmejo z nezaupanjem in odkrito sovražnostjo. Toda Stallworth je odločen, da si ustvari dober sloves, pridobi spoštovanje policijskih kolegov in naredi nekaj dobrega za svojo skupnost. S pomočjo policijskega partnerja judovskih korenin se poda na nevarno misijo: infiltrirala se bosta v Ku Klux Klan, da bi razkrila grozodejstva te zloglasne združbe.
Vizionarski režiser Spike Lee in producent Jordan Peele (Zbeži!) sta na platno prenesla neverjetno, a resnično zgodbo iz Amerike sedemdesetih let, ki utripa v duhu sočnih bleksploatacijskih krimi komedij, a prinaša brezkompromisen in še kako aktualen pogled na rasna razmerja v Ameriki danes. Velika nagrada žirije v Cannesu in oskar za najboljši prirejni scenarij.
iz prve roke
»Upam, da bo film ljudi motiviral za udeležbo na volitvah. Približujejo se kongresne volitve, ta tip v Beli hiši bo spet kandidiral – in to, kar preživljamo, je živ dokaz, kaj se zgodi, če ne voliš, če ne sodeluješ v tem procesu. /…/ On je človek sovraštva in nasilja, nekdo, ki mu ne moremo zaupati etičnih odločitev. Ne moremo več molčati. On je na napačni strani zgodovine, mi in naš film smo na pravi. /…/ Snemati smo začeli septembra. Tik pred tem pa se je zgodil Charlottesville in vedel sem, da mora to postati konec filma. Najprej sem moral pridobiti soglasje Susan Bro, matere Heather Heyer. Njena hčerka je bila umorjena v ameriškem terorističnem napadu – domačem kot jabolčna pita, hot dog, baseball in sladkorna pena. Gospa Bro nima več hčerke, ker je ameriški terorist z avtom zapeljal v ljudi na ulici. /…/ Porast rasizma tu, v Združenih državah, je direkten odziv na osem let predsedovanja Baracka Obame. Gre za dva koraka naprej, en korak nazaj. Razlog, zakaj je rasno vprašanje v tej državi še vedno tako pereče, je po mojem v tem, da se nikoli nismo zares soočili s suženjstvom. Nikoli nismo odkrito spregovorili o temeljih te države. Vem, da ljudem to ni všeč, toda takšna je resnica. Temelji Združenih držav Amerike so zgrajeni na genocidu nativnih ljudstev in suženjstvu. To je dejstvo. Ustanovni očetje so si lastili sužnje. Dokler se ne bomo soočili s temi resnicami, ne bo nič drugače.«
– Spike Lee
portret avtorja
Shelton Jackson »Spike« Lee (rojen leta 1957 v Atlanti, ZDA) je večkrat nagrajeni ameriški filmski in televizijski režiser, producent in igralec. V dobrih treh desetletjih je ustvaril bogato zakladnico igranih in dokumentarnih filmov, televizijskih serij, glasbenih videov (Michael Jackson, Prince, Public Enemy, Miles Davis, Anita Baker) in ikoničnih oglasnih kampanj (Air Jordan). Dvakrat je bil nominiran za oskarja; prvič za najboljši izvirni scenarij za igrani film Naredi pravo stvar (Do the Right Thing, 1989), drugič za najboljši celovečerni dokumentarec Štiri deklice (4 Little Girls, 1997). Leta 2015 pa mu je akademija podelila častnega oskarja za življenjsko delo. Lee slovi kot provokativen in političen avtor, ki se vselej loteva perečih polemik, zlasti problematike rasnih razmerij v ZDA. To velja tako za avtorjeve igrane filme, kot so prvenec Nola Darling (She’s Gotta Have, 1986), Vročica džungle (Jungle Fever, 1991) in Malcolm X (1992), predvsem pa za Leejev izjemen dokumentarni opus. Štiriurni dokumentarec o posledicah orkana Katrina, ki je leta 2005 opustošil New Orleans, When the Levees Broke: A Requiem in Four Acts (2006), mu je prinesel tri emmyje ter nagrado FIPRESCI in nagrado za najboljši dokumentarni film v sekciji Horizonti na beneškem festivalu. Spike Lee je odraščal, živi in deluje v Brooklynu, kjer je leta 1986 ustanovil produkcijsko hišo 40 Acres and a Mule Filmworks. Je redni profesor filma na newyorški Tisch School of the Arts, kjer je tudi sam diplomiral.
kritike
»Črni KKKlanovec /…/ zahteva najboljše od vseh vpletenih, vključno z direktorjem fotografije Chaysejem Irvinom, montažerjem Barryjem Alexandrom Brownom in skladateljem Terenceom Blanchardom. (Da je med producenti režiser filma Zbeži! in provokator Jordan Peele tudi ne škodi.) Toda film kar izžareva Spika Leeja, medtem ko ta stopa po visoko napeti vrvi, nad junaško najboljšimi in strahopetno najslabšimi platmi človeštva. /…/ Na trenutke se opoteče, zdrsne v karikiranje in poenostavljanje. Toda nič od tega ne odvrača od dejstva, de je ta peklenski triumf – eden najboljših filmov letošnjega leta – strastno delo filmskega velikana, ki je ponovno našel svoj glas in silovitost, zaradi katere ga ni moč preslišati.«
– Peter Travers, Rolling Stone
»Velika vrnitev Spika Leeja. /…/ Če je bilo Griffithovo Rojstvo naroda ‘kot pisanje zgodovine z bliskom’, kakor je film daljnega leta 1915 opisal Woodrow Wilson, potem je Leejev Črni KKKlanovec grom, ki je moral neizbežno slediti. Režiserjev najnovejši film, osupljiva resnična zgodba o eni najbolj tveganih preiskav pod krinko v ameriški zgodovini – neverjetnem primeru iz zgodnjih sedemdesetih let, ko se je temnopolti policijski detektiv prijavil in bil nazadnje tudi sprejet med člane Ku Klux Klana –, je v isti meri presunljiva zgodba o črnskem boju za enakopravnost in vznemirljiv komentar spornih reprezentacij temnopolte Amerike skozi več kot stoletje filmske zgodovine.«
– Peter Debruge, Variety
»Črni KKKlanovec je hkrati neznansko smešen in čudovito neposreden. Če bi ga Lee posnel pred novembrom 2016, bi ga morda obsodili, da podpihuje paniko. Toda če kaj, je zadržan. To je jezen film, a obenem strašansko zabaven, in Lee ima njegov spremenljivi ton v vsakem trenutku popolnoma pod nadzorom.«
– Stephanie Zacharek, Time
»Hudiča, film je tako mainstreamovski, da se zdi, kot bi šlo za rojstvo franšize. Toda ravno zato, ker nagovarja množično občinstvo, je ta smešni in upravičeno razjarjeni ameriški film tako silovit.«
– David Ehrlich, IndieWire
»Nič ne preseneča, da je režiser Spike Lee za svojo resničnostno dramo raje izbral macolo kot skalpel, toda njegov pravičniški gnev spremlja zrel in skrben premislek, ki podeli filmu srdito težo zgodovine.«
– Tim Grierson, Screen International
»Črni KKKlanovec je skrbno niansirana zgodba o rasnih razmerjih v Ameriki, toda Lee prav nič ne tvega z nejasnostjo ali elipsami, in tako je tudi prav. Naj se še tako poigrava z mehaniko bleksploatacijskih fantazij, ne pušča nobenega dvoma o tem, kaj je resnično.«
– Emily Yoshida, Vulture
»Črni KKKlanovec je film o nerazumnem sovraštvu do drugačnih, ki je doslej naredilo veliko škode, in o tem, da ne smemo biti tolerantni do netolerantnih.«
– Zdenko Matoz, Delo
»Črni KKKlanovec, parodija identitetne politike, polemični, komični, mestoma nadrealistični, brechtovski komad, posnet po resnični zgodbi, nam pokaže, koliko sovraštva, koliko strupa, koliko paranoje, koliko frustracij in koliko absurdov gre v idejo »prave« Amerike in »pravih« Američanov, obenem pa ustvari vtis, da so se Trumpova leta – leta 2016, 2017 in 2018 – odvrtela že leta 1972 in da se Afroameričanom Trump dogaja že ves čas.« ZA+
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Leejev film je ambiciozen, polemičen, čustven, karikiran, hiperboličen, duhovit, napet in brezsramno, pravzaprav ponosno didaktičen. Moč tega izredno dobro zrežiranega in odigranega dela je prav v tem, da tudi samo deluje kot bojišče, v katerem trčijo razne prvine: tovariški humor policistov, boleče čustvene lekcije o zgodovini rasizma, (morda) karikiran obraz tega rasizma, revolucionarna retorika in polemika z dvema ključnima filmoma ameriške popularne kulture, ki sta zaznamovala beli ameriški pogled na suženjstvo in predstavo črncev v Hollywoodu, V vrtincu in Rojstvo naroda, verjetno prvi mojstrovini ameriške kinematografije, ki hkrati predstavljata srce teme ameriškega rasizma. /…/ Tako kot v zelo drugačnih Zamolčanih dokumentih (The Post, 2017) Stevena Spielberga uporabi dramatične dogodke iz zgodovine, da bi spodbudil uporniški duh danes. Črni KKKlanovec je veliko boljši film. Močan je in občasno zares smešen, predvsem pa odseva Združene države, neizprosno razdeljene, v katerih sprava ni več možna in ostaja le še boj. To je film režiserja, ki je le redko bil subtilen, je pa vedno bil pripravljen na boj.«
– Andrej Gustinčič, Sobotna priloga