Kinodvor: Mestni kino z raznolikim programom za raznolika občinstva
Jubilejno leto 2018 začenjamo v ljubljanskem mestnem kinu z odlično novico: v desetih letih delovanja javnega zavoda Kinodvor, ki ga je leta 2008 Mestna občina Ljubljana ustanovila za prikazovanje kakovostnega filma in filmsko vzgojo mladih občinstev, je več kot 2200 celovečernih filmskih programov na več kot 17.600 projekcijah obiskalo že več kot milijon obiskovalcev. Vsako leto smo priča večjemu zanimanju za kakovostni film, vzporedno z rastjo obiska in novimi občinstvi pa se razvija tudi zahtevnost gledalcev in povpraševanje po strokovnih programih, pogovorih ob filmih ter razmisleku in kritični refleksiji. Desetletnico mestnega kina, ki je danes z vso raznolikostjo programov in dejavnosti več kot kino za vse generacije, bomo obeležili s posebnimi programi skozi vse leto.
Že v marcu bomo v okviru Festivala dokumentarnega filma postavili na ogled fotografsko razstavo o desetletju dokumentarcev v Kinodvoru. Po uspešnih in učinkovitih strokovnih srečanjih v Letu kina, ko smo praznovali 90. let kina na Kolodvorski, bomo aprila v Kinodvoru soorganizatorji 2. mednarodne konference o filmski vzgoji. Letni kino na Kongresnem trgu, brezplačna prireditev s projekcijami vrhuncev sedme umetnosti, ki vsako leto pritegne več domačih in tujih obiskovalcev, bomo podaljšali za dodaten, četrti večer v znamenju našega jubileja. Še posebej pa bo prazničen prvi teden v oktobru, ko bo minilo natanko 10 let od odprtja mestnega kina. Takrat se bomo spomnili, da je bil osrednji mestni kino zasnovan za širjenje filmske kulture med čim bolj raznolikimi občinstvi, kar ostaja njegovo poslanstvo in vrednota tudi v prihodnje.
Projekt Kinodvor 10 je tako nova priložnost za ozaveščanje o pomenu urbanih kulturnih prostorov, kakršni so kinematografi skozi zgodovino svojih številnih pojavnosti. Je čas za promocijo ideje o sodobnem urbanem pojavu in filmski kulturi kot ključnem delu živahnega kulturnega življenja katerega koli večjega mesta. Rezultati in učinki, ki jih ima mestni kino na filmsko kulturo in kulturno vzgojo v zadnjem desetletju, so merljivi in predstavljajo temelje za uresničevanje mestnega kulturnega projekta novega kina z več dvoranami. V skladu s strategijo in načrti Mestne občine Ljubljana je v letu 2022 predvidena izgradnja novega mestnega minipleksa v podhodu Ajdovščina. Prepričani smo, da s pomočjo dodatnih štirih dvoran v mestnem središču lahko resnično zaživi koncept mestnega kina, ki omejen na eno veliko platno že od leta 2012 deluje s polno izkoriščenostjo tako prostorskih kot programskih zmogljivosti. 2018 je tudi evropsko leto kulturne dediščine, zato je uspešna revitalizacija in programska živahnost prostorov, kakršen je ljubljanski mestni kino, lahko še toliko odmevnejša. Verjamemo, da je načrt oživitve legendarnega mestnega podhoda izjemna priložnost, da se v ta del mestnega jedra znova vrne živahno družabno in kulturno življenje.
Kinodvor v letu 2017: Med deseterico najbolj gledanih dva slovenska filma
Na 1973 projekcijah smo v letu 2017 gostili 119.432 obiskovalcev, od tega 14.979 na Filmu pod zvezdami (v soorganizaciji z Ljubljanskim gradom) in približno 5400 na Letnem kinu na Kongresnem trgu. Program za mlada občinstva v Kinodvoru sestavljata Kinobalon za otroke in mlade s filmsko vzgojo in Kinotrip – program mladih za mlade. Kinobalon je v 2017 obiskalo 37.309 obiskovalcev, od tega 14.159 Kinobalonov redni program, 23.150 učencev in dijakov pa projekcije v okviru Šolskega Kinobalona.
Na prvo mesto najbolj obiskanih filmov leta se je s 3409 gledalci povzpela provokativna satira švedskega režiserja Rubena Östlunda Kvadrat, dobitnik lanske canske zlate palme (distribucija Demiurg). Z 2476 gledalci mu sledi Dežela la la (distribucija Blitz Film & Video Distribution), čarobni muzikal Damiena Chazella in dobitnik šestih oskarjev, vključno s kipcem za najboljšo režijo. Tretje mesto je pripadlo slovenskemu filmu Košarkar naj bo (distribucija Fivia), ki je v režiji Borisa Petkoviča na veliko platno prenesel junake knjižne uspešnice Primoža Suhodolčana, s katero so zrasle in še rastejo generacije otrok in mladih. Med prvo deseterico najdemo še en slovenski film, in sicer Pojdi z mano (distribucija Fivia) Igorja Šterka, pa tudi animirano alegorijo Rdeča želva (distribucija Demiurg) Michaëla Dudoka de Wita, ki je nastala pod okriljem slovitega japonskega studia Ghibli.
Zaradi prostorske omejitve na eno kinodvorano je čas prikazovanja filmov v Kinodvoru pogosto prekratek. S podobnimi težavami se srečujejo tudi drugi evropski kinematografi, saj se ponudba filmov v kinematografski distribuciji povečuje, poleg tega pa ostaja veliko kino platno pomemben dejavnik pri promociji filmov in razvoju filmske kulture. Pomanjkanje prostora na velikem platnu ljubljanskega mestnega kina je pereče tudi za filme domače (neodvisne) produkcije. Jeseni se je zato Kinodvor pridružil skupni pobudi, katere cilj je usklajena in boljša promocija za večjo dostopnost slovenskih filmov, ki po premiernem dogodku v Kinodvoru ali Cankarjevem domu nadaljujejo pot v kinematografih Art kino mreže Slovenije. V sklopu dogodkov Premiera slovenskega filma smo pokazali filme Rudar režiserke Hanne A. W. Slak in dokumentarec Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba režiserjev Matjaža Ivanišina in Rajka Grlića (na začetku novega leta pa dokumentarec Družina režiserja Roka Bička). V Kinodvoru nadaljujemo tudi serijo programov kratkih filmov Naši kratki.
V letu 2017 smo gostili pomembne filmske goste iz tujine: na premieri filma Druga stran upanja Akija Kaurismäkija nas je obiskal glavni igralec Sakari Kuosmanen; z mladimi filmskimi entuziasti, člani Kinotripovega filmskega kluba, se je na premieri Rdeče želve pogovarjal animator Michaël Dudok de Wit; po premieri filma Matura se nam je po Skypu javil sloviti romunski režiser in dobitnik zlate palme Cristian Mungiu (na začetku novega leta pa oskarjevec Alexander Payne).
V letu 2017 je Kinodvor v skladu s prenovo strategije komuniciranja izvedel tudi prenovo spletnega mesta. V tesnem sodelovanju z izvajalcem – agencija Kofein – smo sledili izzivu, kako vzpostaviti učinkovit tok komunikacije od raznolikih programov do različnih občinstev, med katere sodijo tudi tujejezični obiskovalci naših filmskih programov. Naš skupni cilj je izboljšanje uporabniške izkušnje, temeljit premislek o nagovarjanju ciljnih publik pa smo zasnovali tudi s pomočjo delavnice digitalnega komuniciranja v sodelovanju z agencijo Virtua PR. Vse od prenove komunikacij na socialnih omrežjih ter zagona prenovljene spletne strani z zadovoljstvom beležimo pozitiven trend rasti uporabnikov.
Vsi ostali, zlasti finančni podatki o poslovanju javnega zavoda Kinodvor bodo zajeti v Letnem poročilu za leto 2017, ki bo dostopno od 15. februarja na naši spletni strani.
Sporočilo za javnost v pdf obliki
Dodatne informacije:
Aliki Kalagasidu, odnosi z javnostmi, 01 239 22 14, press@kinodvor.org
