Grem/Greva/Gremo v kino!

Brez obiskovalcev ni kina. Pogrešali smo vas in veseli smo, da ste nazaj. Z nami ste delili svoje misli, v nadaljevanju objavljamo izbor.

Zakaj pogrešam kino

“Zdravo, premalo je prostora, da bi popolnoma izrazila zakaj sem vas tako pogrešala:). Ker ste enostavno najboljša kinodvorana v mestu, za najsrčnejšo ekipo:). Najbolj sem pogrešala otroški program (četudi nimam otrok), publiko, vašo kavarno, knjigarnico, kramljanje ob kavi, sedenje na vašem vrtu in dolge pogovore o flmih, ki sem si jih ali ogledala s prijatelji. Tako najmlajšimi kot sovrstniki. Rada vas imam in veseli me, da ste nazaj z nami:). Se vidimo kmalu. Objem, Tadeja”

“Kino ni samo film, ampak je celotna izkušnja. Nakup karte in klepet s prijaznim blagajnikom ali blagajničarko, kava v kavarnici pred filmom, kjer lahko v miru prelistaš še sveže časopise. Ni se ti treba bati, da bi zamudil na projekcijo, saj te na odhod v dvorano opomni zvonček. Pred dvorano te z nasmehom pozdravijo biljeterji. Ko najdeš svoj sedež, se vanj potopiš in čakaš, da te objame tema in film. Izkušnja filma v dvorani je mnogo vznemirljivejša od one doma, saj te film obdaja z vseh strani, filma ne gledaš sam, pa še vse moteče elemente moraš izklopiti. Po filmu gotovo srečaš še kakšnega znanca, s katerim lahko poklepetaš o filmu. In dan je lepši.”
– Neža V.

“Manjkal je zvok zvončka, ki te opozori, da moraš pohiteti v dvorano. Manjkali so predfilmi. Manjkal je tisti poseben občutek, ko se usedeš v polno dvorano in vsi počasi nehajo govoriti. Manjkala je zamaknjenost, ko pod vtisom ogledanega počasi hodiš iz dvorane. Manjkali so sogledalci, saj kino nikoli ni samostojna izkušnja.”
– Aleš

“Veselim se polne dvorane neznancev, ki se joka (pa tudi smeji) skupaj z mano. Veselim se rdečega tepiha in črnih mizic, ki vodijo do vedno prijazne/prijaznega prodajalke/prodajalca kart, vseh prijateljev, ki jih po naključju tu srečaš in vseh večerov, ko se pod vtisom ogledanega filma počasi po tihi Ljubljani vračam domov… seveda pa tudi vseh filmov, ki čakajo na ogled. ????”
– Neža

“Mika me, da bi rekla, da sem pri kinu najbolj pogrešala druženje, socialno življenje. A v resnici se za tem »socialnim stikom« skriva nekaj večjega. Ko se usedem v kinodvorano na svoj rdeč stol, opazujem ljudi. Mlade, stare, pare, vse takšne in drugačne. V tistem trenutku, preden se začne katerikoli film, se počutim povezano. Kot del neke skupnosti. To sem pogrešala najbolj. Biti del neke skupnosti, pa tudi če le za kratek čas, ko sedim v kinodvorani in v tišini opazujem množico.”
– Uma

Pravila nagradne igre Grem/greva/gremo v kino (zaključena 15.6.2020)