Filmska perspektiva definira naše doživljanje in razumevanje filma. Kako vstopamo v filmsko pripoved? Kakšna je razlika med subjektivno in objektivno perspektivo? Katera filmska izrazna sredstva sploh vzpostavljajo gledišče? Kakšna je razlika v rabi perspektive v igranem in dokumentarnem filmu? Kratko predstavitev enega ključnih filmskih pojmov bomo ilustrirali z izbranimi filmskimi primeri.
Pogovor priporočamo ob filmih Pošast (na voljo od novembra 2023) ali Mona Lisa in krvava luna (2021).
Film Pošast (2023) japonskega cineasta Hirokazuja Koreede podaja zgodbo skozi perspektive različnih protagonistov. Tako se vsakič odkrije nov vidik, zapolni morebitna vrzel, gledalec pa se poglobi še globje v spekter čustev in občutkov, ki motivirajo protagoniste. S tem pa se zamaje ideja enoznačne resnice kot vodila zgodbe. Tovrsten način podajanja zgodbe iz različnih vidikov oz. skozi različne perspektive v filmski teoriji imenujemo tudi rašomonovska pripovedna struktura. Poimenovanje se navezuje na film Rašomon (1955) velikega japonskega cineasta Akire Kurosawe, ki postavi prav perspektivo kot bistvo filmske pripovedi. V pogovoru bomo raziskovali, kako se ta pristop kaže v filmu, ki smo si ga ogledali.
Tematski pogovor vodi filmska kritičarka in pedagoginja Anja Banko.
Trajanje: 45-60 min
Cena: 130 €
Nazaj na Kinodvorov šolski program.