zgodba
Koffi se po več letih življenja v Belgiji z nosečo partnerico vrne v rodni Kongo, tam pa se mora soočiti s stigmatizacijo svoje nekdanje skupnosti.
iz prve roke
»Moje ime Baloji v svahiliju pomeni ‘čarovnik’ ali celo ‘čarovnik, ki se lahko polasti moči vseh drugih čarovnikov’. To je res grozno ime. Kot bi se v Belgiji nekdo imenoval ‘Hudič’ ali ‘Demon’. Zaradi imena in ker so me ljudje označevali za čarovnika, so me vedno privlačili okultizem in posamezniki, ki so veljali za drugačne. /…/ Da bi k temi pristopil širše, sem skušal prikazati različne oblike stigmatizacije. Za žensko, kot je Tshala, je oznaka čarovnice večje breme kot za moškega. Starejša ženska, kot je Mujila, je še v težjem položaju. To je bila ena najpomembnejših stvari, ki sem jih hotel prikazati: kako je družba ustvarjena za moške in kako skuša nadzorovati ženska telesa. Kaj se zgodi, ko mlado dekle ne želi imeti otrok, in kako so ženske, ko se postarajo, popolnoma odrinjene na rob. Veliko sem preučeval feminizem. Mislim, da je to moja dolžnost, saj sem kot moški del problema – in tudi del rešitve. Tako kot je rasizem problem belcev: ne moremo ga odpraviti, če o njem ne začnejo govoriti belci. /…/ V Kongu sem izvedel, da je moje ime sprva pomenilo ‘človek znanosti’, torej nekaj pozitivnega. Šele ko se je pojavil kolonializem, je beseda ‘baloji’ dobila negativen prizvok. /…/ Ko sem začel snemati filme, sem se odločil, da vanje vnesem nekaj magičnega realizma. To je del mene, zato mora biti tudi del mojega filmskega jezika. /…/ Želel sem ustvariti kulturni trikotnik. V filmu je seveda veliko elementov iz Srednje Afrike, vendar so v njem tudi ameriški vplivi: kostume za parado je na primer navdihnil mardi gras – za izdelavo mask smo dejansko odšli v New Orleans. Navdih smo črpali tudi iz ‘gillesov’, znanih folklornih likov, ki nastopajo na karnevalu v mestu Binche v Belgiji. Zgledoval pa sem se tudi pri belgijskih nadrealističnih slikarjih, kot je Magritte; na primer pri uvodnem in zaključnem prizoru.«
– Baloji
kritike
»Znamenje priča o scenaristu/režiserju z veliko formalne domišljije in drznosti; umetniku, ki se ne boji ogroziti standardne pripovedne čitljivosti v prid intuitivni čutni sugestiji. /…/ Film najprej zleze pod kožo, nato pa se kot ujet, nemiren duh naseli v kosti. /…/ Baloji ne obsoja nobenega lika v tem nesrečnem kolektivu, čeprav ljudsko izročilo – z vso zapeljivo skrivnostnostjo, ki jo tu ponazarjajo bujne fantazijske sekvence, polne živo rožnatega dima in gorečih puščavskih strašil – očitno obravnava kot generacijsko breme, vzbujajoče tako predsodke kot občutke pripadnosti.«
– Guy Lodge, Variety
»Edinstveno filmsko doživetje; nepričakovano in izvirno čutno popotovanje; film, ki je hkrati intimen in spektakularen, na trenutke zastrašujoč in pogosto hipnotičen.«
– Fabienne Bradfer, Le Soir
»Znamenje je intrigantno ambivalenten obračun z režiserjevo domovino: žanrsko neopredeljiva in čudovito spolzka študija kongovskih verskih sistemov ter njihovih povezav s travmami patriarhata. /…/ Balojijev pristop h kongovski zgodovini je namerno sugestiven; njegov slog je bolj intuitiven kot analitičen. /…/ Režiserjev dar za raziskovanje, kako lahko čarovništvo skriva zakopano travmo, se skupaj z njegovim izrazitim občutkom za kostume, osvetlitev in kadriranje zlije v vizualno osupljiv, globoko sočuten in nepozaben prvenec.«
– Arjun Sajip, IndieWire
»Film mask in obredov, ki ga naseljujejo odsotni ljudje in duhovi, je včasih skrivnosten, a nikoli eksotičen. /…/ Vredno se je malce izgubiti v njem, da bi se potem lažje našli.«
– Isabelle Danel, Bande à part
»Baročen in prekipevajoč.«
– Véronique Cauhapé, Le Monde