zgodba
Za devetnajstletno Jay bi morala biti jesen predvsem čas za novo šolsko leto, fante in vikende ob bližnjem jezeru. Toda po na videz nedolžni spolni izkušnji jo začnejo preganjati grozljive prikazni. Nekdo ali nekaj jo zasleduje, prevzema lahko podobe popolnih neznancev ali najbližjih oseb, predvsem pa ne odneha. Medtem ko grožnja postaja vse bolj vidna in telesna, morajo Jay in njeni prijatelji najti način, kako ubežati zlu, ki jim je vztrajno za petami.
Tesnobna, napeta psihoseksualna srhljivka in čistokrven ameriški indie Zlo za petami spretno preigrava elemente žanrskih klasik, od morastega suspenza zgodnjega Carpenterja do domiselnih premis filmov okužbe, in je hkrati tankočutna metafora negotovosti in strahu, ki tareta mladostnika ob prvem stiku s spolnostjo.
iz prve roke
»Mislim, da bodo nekateri v filmu videli opozorilo, da sta pri spolnosti potrebni pazljivost in neka moralna drža. Spet drugi ga bodo razumeli drugače. S to stvarjo se okužiš pri seksu, a če gre vse po sreči, se je s seksom tudi znebiš. Oba pogleda sta legitimna. Pri teh letih se mlada oseba spoprijema z vsemi vrstami strahu in tesnobe. Spomnim se svoje mladosti. Ta strah in tesnoba sta nekaj povsem običajnega, zato se mi ju je zdelo zanimivo stopnjevati do skrajnosti, na ravni življenja in smrti. /…/ Spomnim se nočne more iz otroštva, v kateri me je nekaj zasledovalo, bilo je počasno, a neutrudno. V sanjah sem stal na šolskem igrišču. Ko sem pogledal proti parkirišču, sem zagledal otroka, ki je hodil proti meni. Nekako sem vedel, da gre za pošast. Začel sem bežati pred njim. Pretekel sem vso ulico in se za hip ustavil, pa je bil že tam in spet hodil proti meni. Gre za idejo nečesa, kar te nenehno, vztrajno zasleduje in v vsakem trenutku ve, kje si. Mora se mi je vtisnila v spomin. In ko sem odrasel, sem pomislil, da bi iz nje napravil film. Napisal sem ga zelo hitro, v enem samem tednu.«
– David Robert Mitchell, režiser in scenarist
portret avtorja
David Robert Mitchell (1974, Clawson, Michigan) je mednarodno pozornost pritegnil s celovečernim prvencem The Myth of the American Sleepover (2010). Film, ki ga je podpisal kot režiser in scenarist, je prejel posebno nagrado žirije na festivalu South by Southwest (SXSW) v teksaškem Austinu. Mednarodno premiero je doživel v prestižni sekciji Teden kritike na festivalu v Cannesu, kamor se je uvrstil tudi avtorjev drugi celovečerec, prav tako ljubljenec kritike in nagrajenec številnih festivalov, film Zlo za petami.
kritike
»Čeprav je bilo kaznovanje promiskuitetnih temeljni motiv slasher ciklusa, ki ga film pogosto evocira, je običajno enačenje spolnosti in smrti tu veliko bolj zapleteno. Kot v prvencu The Myth of the American Sleepover iz leta 2010 (v katerem je bil predmet režiserjevega čaščenja John Hughes namesto Carpenterja, ki pa s filmom Zlo za petami deli nejasno časovno obdobje, predmestni Detroit in pronicljiv portret najstništva) Mitchella tudi tokrat bolj zanimajo kompleksnejši vidiki mladostnega poželenja. Prekletstvo prinaša Jay predvsem strahotno breme odgovornosti, saj se z grozo zaveda, da se bo kakršnokoli intimno razmerje najverjetneje končalo s smrtjo njenega partnerja.«
– Jason Anderson, Cinema Scope
»Film je čudovito sveža variacija klasičnega motiva – ideje prenašanja prekletstva, ki jo ljubitelji grozljivk poznajo iz srhljive kratke zgodbe M. R. Jamesa Casting the Runes in njenih številnih filmskih adaptacij, od filma Noč demona (1957) Jacquesa Tourneurja do japonske kultne uspešnice Krog (2000) in ameriškega rimejka. Zlo za petami … je lahko v ponos svojemu rodovniku, ne le zato, ker runsko pretvezo ali kroženje videokasete zamenja s precej cronenbergovsko domislico, po kateri svojega nesrečnega spolnega partnerja okužiš z demonom. To je v vseh pogledih inteligenten in domiseln film, poln fascinantnih implikacij, in več ali manj sanje vsakega sodobnega horror fana. /…/ Tu imamo grožnjo, ki je in ni vidna, ki je prepoznavna in povsem tuja, neustavljiva kot Terminator in smrdljivo človeška kot gnijoča starka iz Kubrickovega Sijaja. Tisto zlo, ki je tu za petami, izvira iz istega ‘zla’, ki si ga najstniki še kako želijo in nanj neprestano mislijo. To je nekaj pokvarjenega na zadnjem sedežu avtomobila. To je zmenek na slepo, ob katerem vam zaledeni kri.«
– Tim Robey, The Telegraph
»Še en vidik zgodbe o duhovih, ki ga najdemo v filmu, je navzočnost Detroita. Dogajanje se povečini odvija v njegovih predmestjih in ob bližnjem jezeru, toda film zaide tudi v zapuščene mestne predele, ki jih poznamo iz neskončnih dokumentarnih posnetkov (in Jarmuschevih Večnih ljubimcev). Mitchell prikaže propad Detroita poetično in atmosferično … Predvsem pa razpadajoče ulice in stavbe predočajo mesto, ki je samo postalo fantom – kot bi bila Detroit in njegova pozaba tisto resnično ‘potlačeno’ v tej grozljivi zgodbi, ki se odvija v udobnem zavetju predmestja.«
– Jonathan Romney, Film Comment
»Prvovrstna grozljivka Zlo za petami prinaša horror panteonu novo pošast in prav osvežujoče, nepretenciozno prepričanje, da pomenljiv podtekst še ne uniči občutka srhljivega. /…/ Široke kompozicije in elektronsko brnenje spominjajo na zgodnje, srhljive filme Johna Carpenterja, toda uporaba izpraznjenih predmestnih sosesk in urbanih okolišev podeli filmu nenavadno, srhljivo zapuščeno postmilenijsko atmosfero.«
– Kim Newman, Empire
»Kljub zelo konceptualnim nameram Zlo za petami nikoli ne zaide predaleč s poti čistokrvne groze. Mitchell napolni številne prizore z natanko odmerjenimi šoki, ko to bitje vsakič znova plane iz sence in si nadene povsem nepričakovano podobo, kar z vso silo podkrepi tudi filmska glasba.«
– Eric Kohn, Indiewire
»Skoraj nemogoče je z besedami opisati zloveščo napetost Zla za petami: ta film mojstrsko izrablja tišino, živečo v sencah mračnih zatišij med krvavimi prizori ubijanja, ki odmerjajo tempo običajnim slasherjem.«
– Tom Huddleston, Time Out London
»Srhljiv, napet in nepopustljiv film. Sijajno narejena nizkoproračunska grozljivka se zavestno poigrava z zakonitostmi žanra, a svoji publiki pri tem nikoli ne pomežikne, zaradi česar deluje osvežujoče resno in zato še toliko bolj pretresljivo.«
– David Rooney, The Hollywood Reporter
»Večino svojega trajanja je film neverjetno učinkovit v načinu stopnjevanja napetosti, da bi gledalca v intervalih zadel s tiste vrste šokom, ki vas za trenutek kar dvigne s stola.«
– Peter Debruge, Variety
»Grozljivka, ki vas bo še tedne preganjala pri belem dnevu. Vsak kader Zla za petami je prežet z brezimno grozo.«
– Matt Glasby, Total Film
»Ko Zlo za petami obseda izgubljeno devištvo “zadnjega dekleta”, izgleda kot Noč čarovnic. Ko postavi pravila, po katerih se mora ravnati ta, ki hoče ubežati smrti, izgleda kot Krik. In ko da vedeti, da se smrt prenaša kot fatalna, neizbežna, pandemična okužba, izgleda kot Brez povratka. Zlo za petami je fina sublimacija slasherja, ki puncam nikoli ne pusti, da bi preživele seks.« ZA+
– Marcel Štefančič, jr, Mladina