zgodbe
Božičkovo potovanje
Napočil je selitveni dan, a ne tako, kot si ga je predstavljal Božiček. Njegova hiška se je znašla na odlomljenem kosu ledu, ki se neizogibno krči. Na pomoč mu priskočita lisica zaspanka in vztrajna štorklja. Skupaj se bodo potrudili, da se vrnejo nazaj na kopno, pri tem pa spoznali, da se pravi prijatelji razkrijejo v trenutkih nesreče.
Prvi piščančkov božič
Na podeželski kmetiji je za red v kokošnjaku skrbel petelin s svojim zanesljivim kikirikanjem. Nekega jutra pa njegove budnice ni slišati, kar povzroči pravo zmedo. O ne, petelin je zbolel! Še dobro, da je tu piščančica, ki se odloči narediti vse, kar je v njeni moči, da reši božično praznovanje v kokošnjaku. Med svojim prizadevanjem spozna, da je cilj veliko lažje doseči, ko sodeluješ z drugimi in skupaj premaguješ izzive.
Zadnje božično drevesce
Deklica že nestrpno pričakuje, da se z mamo odpravita po božično drevesce, v gozdu pa živali obupujejo nad pomanjkanjem drevesc. Na srečo je ostalo še eno, ki so ga živali odločene zaščititi. Kaj pa če pri praznovanju božiča ni samo drevesce tisto, kar šteje? Morda sta pomembnejši družba in ljubezen, ki ju prinaša. Navsezadnje lahko božična čarovnija zažari kjerkoli, celo na okrašenem kuhinjskem stolu.
Tanuki in božično presenečenje
Med nabiranjem vej v gozdu brata naletita na prisrčno žival, ki se kmalu ujame v past. Kljub močnemu sneženju se jo trudita rešiti, vendar se zaradi tega izgubita. Hvaležna žival jima povrne uslugo na nenavaden način: pot domov jima pomaga najti deklica. Brata spoznata, da bistvo ni v zunanjem videzu – pomembno je, da vsakomur, ki potrebuje pomoč, ponudimo roko in skupaj praznujemo.
Veliki praznik živali
Mala risinja si želi videti severni sij, a se kmalu znajde v težavah. Na pomoč ji priskočijo različne živali in skupaj se odpravijo na Belo goro. Na poti odkrivajo lepoto prijateljstva in si priskočijo na pomoč pri soočanju s strahovi. Ali bo risinji uspelo pravočasno priti na vrh gore in doživeti veličasten spektakel severnega sija?
o avtoricah
Caroline Attia je diplomirala na Državni šoli za dekorativne umetnosti v Parizu. Trenutno deluje kot ilustratorka, grafična oblikovalka in režiserka animiranih filmov, ki so bili nominirani za številne nagrade. Njen film Elevator operator (2011) je leta 2012 prejel nagrado za najboljši videospot na festivalu filmske animacije v Istanbulu, animirana multimedijska serija Pirates millésime (2013) pa nagrado SACD za interaktivno delo. Caroline Attia deluje tudi kot ilustratorka in avtorica mladinske literature ter sodeluje z vrsto priznanih revij.
Ceylan Beyoglu je filmska animatorka, rojena v Turčiji. Študirala je arhitekturno restavriranje na Univerzi Mimar Sinan v Istanbulu in oblikovanje na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju. Po diplomi je več let delala kot ilustratorka v animaciji za svet videoiger. Leta 2013 je ustanovila svoj animacijski studio Storykid Studio, kjer ustvarja, razvija in producira pristne animirane zgodbe z različnimi animacijskimi tehnikami. Njen kratki animirani film The Needle (2020) je leta 2020 prejel nagrado za najboljši turški film na festivalu v Istanbulu.
Olesya Shchukina je ruska režiserka in ilustratorka. Študirala je na Šoli animiranega filma La Poudrière v Franciji, kjer je tudi diplomirala. Režirala je filma Slon in kolo (2014) ter The Sledge (2016). Sodelovala je pri poslikavi dekorjev za film Bučko (2016) in kot dekoratorka pri seriji Miru Miru (2017) režiserke Harune Kishi. Trenutno ustvarja scenografije, oblikuje like za različne projekte ter objavlja prispevke v revijah za otroke.
Haruna Kishi je ilustratorka, avtorica in režiserka risank, rojena na Japonskem. Diplomirala je na Šoli lepih umetnosti v Bordeauxu in na Šoli animiranega filma La Poudrière v Franciji. Znana je po režiji kratkega animiranega filma Na dosegu roke (2010) in animirane serije Miru Miru (2016).
Camille Alméras je študirala filmsko animacijo v Roubaixu. Njen animirani videospot Les mains froides (2015) je leta 2016 osvojil prvo nagrado na tekmovanju animiranih videospotov »Faut qu’ça bouge!«, ki ga je organizirala francoska Javna informacijska knjižnica. Istega leta je prejela tudi nagrado občinstva na Mednarodnem festivalu animiranega filma v Parizu.
Natalia Chernysheva je diplomirala na Uralski akademiji za arhitekturo in umetnost, kjer se je specializirala za grafično oblikovanje in animacijo. Med študijem na Šoli animiranega filma La Poudrière v Franciji je režirala svoj prvi kratki animirani film Snežinka (2012), ki je leta 2014 prejel veliko nagrado žirije na festivalu Premiers Plans v Angersu. Po zaključku študija je režirala več kratkih animiranih filmov, med njimi Prijatelja (2014), Izgubljeni vrt (2017) in Spider’s Web (2015), za katerega je leta 2017 prejela nagrado za odličnost na festivalu Anime v Tokiu.
iz prve roke
»Pripoved sem namerno zasnovala brez dialogov. Čeprav je moje delo predvsem spontano in slikovito ter rada sledim svojim risbam, menim, da bo glasba ključna za povečanje napetosti in empatije. /…/ Z barvami bom ustvarila tudi kontrast med liki, da jih bodo otroci zlahka prepoznali.«
– Ceylan Beyoglu
»Animacija je ustvarjena subtilno, pri čemer se skušamo izogniti pretirani karikiranosti ali preveč dekonstruiranim oblikam, kljub temu pa ohranjamo komični ton.«
– Caroline Attia