zgodba
Nekonvencionalna osebna pripoved o zadnjih letih komunističnega režima v Romuniji, podana iz perspektive običajnih ljudi in s petimi urbanimi miti.
Sledimo hrupnim pripravam na uradni partijski obisk v nekem mestecu; pretirane zahteve organizacijskega komiteja prebivalce tako potrejo, da se preprosto zapijejo in se raje odpravijo v bližnji lunapark. Drugi mit nas pripelje bliže samemu težišču oblastne moči, saj pripoveduje, zakaj nekega dne ni izšel uradni partijski časopis. V eni od zgodb sledimo mlademu paru, nekakšnima romunskima prevarantoma, kot sta bila Bonnie in Clyde, ki ljudem »kradeta« steklenice. O razmerju med politiko in hrano spregovori zgodba o pohlepnem policistu, ki tuhta, kako v popolni tišini ubiti prašiča, saj ga bo le tako lahko obdržal zase.
Pikareskni, iskrivi, a na trenutke tudi mračno ironični pogled na zadnja leta Ceausescujevega režima v Romuniji, ki nam prek petih urbanih mitov razkrije nekatere idiotije iz življenja pod komunističnim režimom.
Film Zgodbe iz zlate dobe je v izvirniku sestavljalo šest tematsko povezanih zgodb, ki pa so bile nato po želji avtorjev vsakokrat predvajane v drugačnem, poljubnem zaporedju. Za nameček je bila med vsakokratno projekcijo filma ena izmed zgodb naključno izbrana in izpuščena, tako da je posamično predstavo sestavljalo le pet zgodb. Vsaka filmska projekcija je bila tako unikatno doživetje. Producenti filma so razložili, da so s takšno odločitvijo želeli poustvariti zmešnjavo vsakodnevnega življenja v času diktature, ko nisi nikoli vedel, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku.
Omnibus Zgodbe iz zlate dobe predstavlja skupinski nastop mlajše generacije romunskih filmarjev in je nastal na krilih nepričakovane mednarodne slave, ki jo je v preteklih letih doživela kinematografija te bivše diktature. Nekateri od sodelujočih avtorjev, zlasti idejni oče in scenarist projekta Cristian Mungiu (režiser z zlato palmo nagrajene drame 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva), so že uveljavljena imena, medtem ko se večina v mednarodni areni predstavlja prvič.
iz prve roke
»Zdi se mi, da Zgodbe iz zlate dobe poustvarjajo ozračje in občutenje italijanskih filmov iz šestdesetih ali sedemdesetih let, tistih priljubljenih, neposrednih in duhovitih del, ki so film vrnila v objem popularne umetnosti.«
Cristian Mungiu, avtor scenarija vseh zgodb in režiser ene
kritike
»Pet komičnih, bizarnih, absurdnih, tudi naravnost idiotskih, a v poanti še kako bridkih in žalostnih zgodb, vzetih iz resničnih dogodkov ali pa po njih prirejenih, razpre vpogled v življenje, v katerem je bila hrana vrednejša od denarja, svoboda dragocenejša od ljubezni in preživetje pomembnejše od načel.«
Ženja Leiler, Delo
»Zgodbe iz zlate dobe so /…/ večinoma zelo posrečeni spekter raznolikih duhovitih osebnih pogledov na ‘neko’ dobo in na različne načine, kako jo je bilo treba ali pa možno (pre)živeti. In zagotovo je pohvalna kakovost omnibusa tudi to, da ‘spregovori’ o družbenih problemih ne na poudarjeno tragične načine, temveč celo s precejšnjo mero humorja. Pohvaliti pa je treba vsaj še igralsko izvedbo in dognano vizualno podobo v zelo različnih okoljih uresničenih zgodb.«
Uroš Smasek, Večer
»No, s to nostalgijo po ‘zlati dobi’ komunizma se lepo pošali romunski omnibus Zgodbe iz zlate dobe, ki se lahko načinom, kako so ljudje preživljali komunizem, le smeji – že vprašanje, kako v stanovanju skrivaj ubiti prašiča, je velik problem, še večji pa je, kako posneti fotografijo, na kateri se ne bo videlo, da je Ceausescu precej nižje rasti kot francoski predsednik Valéry Giscard d’Estaing. Vidite, preživiš komunizem, padeš v svobodo in ugotoviš, da ima francoski predsednik Nicolas Sarkozy isti problem, kot ga je imel romunski diktator Ceausescu.«
Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Vsi [prispevki] temeljijo na resničnih dogodkih in v komičnih potezah orišejo strahospoštovanje, popolno podrejenost režimu in seveda različne načine, kako napol legalno preživeti v sivini ortodoksnega komunizma. Ne preseneča torej, da epizode, ki slepo podrejenost partiji priženejo do meja absurda (Legenda o uradnem obisku; Legenda o partijskem fotografu) ali ki prikazujejo, kako so ‘kapitalistični’ in podjetniški impulzi potihoma cveteli celo pod Ceausescujem (Legenda o prodajalcih zraka), delujejo najbolj prepričljivo.«
Simon Popek, Delo
»Zlato obdobje komunizma, v katerem se vse zgodbe oziroma sodobne legende dogajajo, je prikazano izrazito satirično in, ne glede na dobršno mero humorja in sočutja do likov v njih, brez vsakršne nostalgije. /…/ Vse to so zelo zabavne in veristično prikazane zgodbe iz zlate dobe komunizma, zgodbe o smešno žalostnih ljudeh. /…/ zaradi spretnih režijskih prijemov, domiselne dramaturgije in odličnih igralskih dosežkov, znova utrjujejo prepričanje o umetniški izvirnosti in tudi zrelosti romunske kinematografije v celoti /…/. Če se nekoliko poigramo z besedami, bi lahko rekli, da so Zgodbe iz zlate dobe v marsikaterem pogledu predvsem nadaljevanje zlate zgodbe nove dobe romunske kinematografije.«
Matej Juh, Radio Slovenija 1
»Če bi me kdo vprašal, /…/ kako v teh prazničnih dneh dobro zapraviti večer, ki ni vezan ravno na gostilno, bi ga brez oklevanja poslal v ljubljanski Kinodvor. Tam v teh dneh vrtijo (med drugim) romunski film Zgodbe iz zlate dobe«
Peter Kolšek, Delo