Film o zabavni in pogumni desetletni deklici Vadždi, ki v konservativnem okolju preizkuša meje dovoljenega. Veliko je pripravljena storiti, da bi končno zaslužila za kolo, tega pa vozijo le fantje … Festivalski ljubljenec, ki je požel že 16 nagrad!
zgodba
Desetletna Vadžda živi v Savdski Arabiji. Rada posluša ljubezenske pesmi, nosi allstarke, si lakira nohte na nogah, želi se voziti s kolesom in ne mara nositi tančice. Na žalost pa je večina naštetega v muslimanski družbi za deklice prepovedana. Vadžda je uporniška in trmasta. Na vsak način želi premagati prijatelja Abdulaha v tekmi s kolesom – in zato seveda potrebuje kolo! Ko mama zavrne njeno prošnjo, se zbiranja denarja loti sama. Za novo zeleno kolo je pripravljena storiti vse – tudi sodelovati na nagradnem tekmovanju v znanju in recitiranju Korana, čeprav sta ji šola in učenje sicer zadnja skrb. Naloga vsekakor ni lahka, a Vadžda je odločena uresničiti svoje želje in se tako boriti proti nazadnjaškim pravilom družbe, v kateri odrašča. Zeleno kolo je prvi celovečerni film ženske avtorice iz Savdske Arabije.
iz prve roke
»Zelo sem ponosna, da sem ustvarila prvi celovečerec, kadarkoli v celoti posnet v Kraljestvu. Prihajam iz majhnega kraja v Savdski Arabiji, kjer je veliko deklet, kot je Vadžda, z velikimi sanjami, močno osebnostjo in ogromno zmogljivostjo. Ta dekleta lahko preoblikujejo in spremenijo našo državo in bodo to tudi storila.«
– Haifaa Al Mansour, režiserka in scenaristka
kritike
»Pa vendar je Zeleno kolo veliko več kot le simpatičen film za otroke in mladostnike. Premišljen izbor likov, njihova domiselna zasnova, izjemna artikulacija odnosov med njimi, vedno utemeljena vpeljava stranskih likov in pripovednih odvodov so le nekateri izmed elementov, ki so avtorici omogočili preseči ta okvir ter kompleksno in z različnih vidikov pristopiti k obravnavi enega najbolj perečih problemov sodobne savdske družbe: skrajno deprivilegiranega položaja žensk.«
– Denis Valič, Pogledi
»Zeleno kolo je seveda popolnoma drugačen film. Najprej zato, ker nam govori »iz prve roke«, neposredno, prek avtoričine lastne izkušnje. Pa tudi zato, ker noče pripovedovati velikih zgodb izjemnih posameznikov, temveč nam ponudi prav nasprotno: preprosto zgodbo iz vsakdanjega življenja preprostih, malih ljudi. /…/ Filmska pripoved je minimalistična, podana realistično. In čeprav je res, da nam govori skozi pogled desetletne Vadžde, ne bi bilo prav, če bi delo Haifae Al Mansour predstavili le kot film za otroke in mladostnike. S premišljenim izborom in oblikovanjem likov ter izjemnim oblikovanjem odnosov med njimi je avtorici namreč uspelo ustvariti zares celovito in večplastno delo ter predvsem z različnih perspektiv predstaviti problematiko položaja ženske v sodobni savdski družbi.«
– Denis Valič, Ars
»Avtorici uspe skozi Vadždino zgodbo prikazati za ženske nič kaj lahkotno življenje v kraljevini, pri tem pa hoditi po tistem zelo tankem robu sprejemljive družbene kritike, ki ji omogoča prikazati, kaj je narobe z njenim svetom, ne da bi s tem zaprla vrata v filmski svet sebi in drugim ženskam.«
– Igor Harb, Vikend
»Ta film je v svojem bistvu slavospev mladosti. /…/ Vadžda nas pritegne zaradi svoje naivnosti in nedolžnosti, pri čemer priča o brezglavosti in svobodi, ki jo mladost nudi svojim protagonistom pri odkrivanju lastnega mesta v svetu. Kot Al Mansour upravičeno verjame, je to obča tema, ki ne pripada eni sami državi. Film najde popolno ravnotežje med upi mladosti in ohranjanjem lastne individualnosti ter svetom odraslih, ki so se prisiljeni prilagoditi in jih preganja njihovo obnašanje, o čemer lahko pričajo nekateri liki v filmu. Morebiti film govori o mladostnih prestopkih, o družbi, ki oprosti spodrsljaje svoje mladine, medtem ko je manj odpuščajoča do spodrsljajev drugih.«
– Paul Risker, The London Film Review
»Spretna zgodba običajne deklice, ki se spopada z brezobzirnimi krutostmi in izdajami otroškega sveta (in se začne zavedati podlosti ter dvoličnosti odraslega, v katerem starši in učitelji niso vedno vzor kreposti) – tako spretna, kot katerakoli De Sice, Kena Loacha ali bratov Dardenne.«
– Jeff Robson, Eye For Film
»Bistroumen, zavajajoče nežen film, domnevno prvi savdskoarabski celovečerec, ki ga je posnela ženska. Film dejstva iz življenja svoje junakinje predstavi z mirno suverenostjo in presunljivo učinkovitostjo. Vadžda z impresivno spretnostjo najde manevrski prostor med grobim realizmom in optimističnim načinom pripovedovanja zgodbe. V njenem svetu so prisotne tako toplina kot strogost, tako dobrota kot krutost, pa tudi možnost spremembe, ki je orisana skromno, a goreče želena. Poživljajoče.«
– A.O. Scott, The New York Times
»Film predstavlja izjemno zmago te režiserke … dvakratno izreden film.«
– Kenneth Turan, Los Angeles Times
»Vedno je fascinantno ugotoviti, kaj nas lahko osreči kot obiskovalce kina in kot državljane sveta. Vadždi to uspe … v enaki meri smešna in ganljiva.«
-Joe Morgenstern, Wall Street Journal
»Zmagovalna, čedno oblikovana zgodba s karizmatično Vadždo, ki začara mednarodno občinstvo.«
– Jay Weissberg,Variety
»Zeleno kolo /…/ je izvrstno narejen, širokosrčen in human film s sporočilom, ki bo zahodne gledalce očaral z vpogledom v življenja savdskih žensk, kakršna živijo za zaprtimi vrati svojih domov, ter izzval debate o ženskih vprašanjih tako na Bližnjem vzhodu kot drugje.«
– Lee Marshall, Screen International
»Osupljivo samozavesten prvenec, prebrisano subverzivna poslastica /…/.«
– Dana Stevens, Slate
»Film ne olepšuje situacije v Savdski Arabiji – daleč od tega –, jasno pa pokaže, da dekleta, kakršna je Vadžda, prinašajo resnično upanje za napredek in spremembe. Da mu to uspe narediti s takšno tehnično veščino /…/, s takšno jasnostjo pripovedi ter s tolikšno mero humorja, čustev in inteligence, ni nič manj kot čudež.«
– Oliver Lyttelton, IndieWire
»S svojo preprosto, a nepričakovanih odmikov polno zgodbo ter realističnim načinom pripovedovanja Zeleno kolo prikliče v spomin prve filme Abbasa Kiarostamija.«
– Jacques Morice, Télérama
o avtorici
Prva ženska režiserka v Savdski Arabiji. Na Ameriški univerzi v Kairu je diplomirala iz literature, na Univerzi v Sydneyju pa magistrirala iz režije in filmskih študij. Doma je njeno delo cenjeno, a tudi grajano, saj se dotika tem, ki veljajo za tabu. Svojih filmov sprva ni nameravala posvetiti vprašanjem družbenega položaja žensk, a so se te teme izkazale za preveč pomembne, da bi se izognila njihovi obravnavi.
filmografija
2005 Women Without Shadows (dokumentarni)
2005 Keif al-hal? (kratki)
2005 The Only Way Out (kratki)
2005 The Bitter Journey (kratki)
2012 Zeleno kolo