Živ in luciden portret zakonskega para, ki v najbolj nemogoči življenjski situaciji – ob smrti otroka – išče še mogoče. Film režiserja Johna Camerona Mitchella (Shortbus), posnet po istoimenski, s Pulitzerjem nagrajeni drami Davida Lindsay-Abaira je poln upanja in neslutene duhovitosti.
»Becca (Nicole Kidman) in Howie (Aaron Eckhart) sta solidno situirani, navidez idilični zakonski par, ki pa se obnaša čudno – nekaj med njima ne klikne več. Sta otopela, naveličana? Sta se ujela v šikane Krožne ceste? Je vsega konec? Sta pred ločitvijo? Ne, v resnici ju je razmontiralo nekaj drugega: avto, ki ga je šofiral najstnik, jima je zbil sina. Do smrti. In zdaj, osem mesecev kasneje, sta še vedno v zajčji luknji, prežgana z žalovanjem, depresijo, občutkom krivde, jezo, nenadnimi izbruhi in zanikanjem. /…/ Predstavljajte si Antikrista, zakompliciranega z Morettijevo Sinovo sobo, Egoyanovim Sladkim poslej in Fieldovim filmom V pasti, pa dobite Zajčjo luknjo. In John Cameron Mitchell, ki ljubi subverzivnost in perverznost (Shortbus), se ne zaveda le teh filmov, ampak tudi kreativnih možnosti, ki jih ponuja tragedija srednjega razreda. /…/ ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Nicole Kidman je v Zajčji luknji preprosto osupljiva – pretanjena, silovita, brutalno smešna, nežna v najbolj nepričakovanih trenutkih in izmučena od čustev, ki treščijo vanjo, ko se jim pozabi izmakniti.«
– Peter Travers, Rolling Stone
»Snov pod drobnogledom tega filma je resda bridkost, a humor – trpek, tankočuten in topel – je instrument, s katerim jo secira Zajčja luknja – osvežujoče pozitiven pristop k ultimativni filmski tragediji: smrti otroka.«
– Peter Debruge, Variety
»Glede na okoliščine presenetljivo zabaven in duhovit film je v veliko boljšem duševnem stanju kot njegova protagonista. Njegov humor izvira, tako kot to vedno velja za humor najboljše vrste, iz globokega razumevanja človeške narave.«
– Roger Ebert, Chicago Sun-Times
»Kar na prvi pogled poseduje vso melodramatičnost in fotogenično trpljenje banalne jokave TV drame, se izkaže za lucidno, neizprosno in tankočutno študijo čustvene stabilnosti.«
– Ann Hornaday, Washington Post
»Nicole Kidman prestavi žalujočo junakinjo Zajčje luknje v pekel med življenjem in ne-čisto-življenjem. Njena čudovita igra presega potankosti scenarija …«
– Joe Morgenstern, Wall Street Journal