4. novembra 1995 v središču Tel Aviva po koncu političnega zborovanja v podporo izraelsko-palestinskemu mirovnemu procesu ustrelijo izraelskega premierja Jicaka Rabina. Njegov morilec, prijet na kraju dogodka, je petindvajsetletni Jigal Amir, goreč privrženec judovske vere, a ozadje tega tragičnega dogodka z vsakim korakom razkriva temačen in grozljiv svet, v katerem je bilo takšno dejanje mogoče. V dogodek so vpleteni tudi varnostniki, ki jim ni uspelo preprečiti atentata, predvsem pa obkrožajoča subkultura sovraštva, podprta s histerično retoriko, paranojo in političnimi spletkami, ekstremističnimi rabini ter izraelskimi naseljenci, ki jim vsaka težnja po miru predstavlja izdajstvo.
Mojstrovina Amosa Gitaija ob dvajsetletnici umora izraelskega premierja Jicaka Rabina prinaša skrbno rekonstrukcijo tragičnega dogodka in pronicljivo iskanje krivcev.
»Minilo je dvajset let. /…/ Vendar so možje, ki so omogočili umor našega predsednika vlade, še vedno na prostosti. Pravzaprav nekateri od njih sedaj izkazujejo apetite po moči. Razburila me je vedno večja navzočnost nasilne judovske verske subkulture v osrčju izraelske posvetne družbe. /…/ Po mojem mnenju je bil Izrael izvorno politični in ne verski podvig, politični sklep dolge zgodovine trpljenja judovskega ljudstva.« (Amos Gitai)
Amos Gitai
Rojen leta 1950 v Hajfi, kjer je študiral arhitekturo in tehniko ter začel snemati prve filme. Študij arhitekture je nadaljeval na Berkeleyju v Kaliforniji. Za izraelsko televizijo je ustvaril številne dokumentarce; dva med njimi sta bila cenzurirana. Zaradi nesoglasij s cenzuro se je leta 1982 preselil v Pariz, kjer je nadaljeval z raziskovanjem vprašanja emigrantov, pregnancev in zgodovine. Leta 1994 se je vrnil v domovino.
filmografija (izbor)
1980 Bayit (The House)
1982 Yoman Sadeh (Field Diary)
1989 Berlin-Yerushalaim (Berlin-Jeruzalem)
1991 Golem, l’esprit de l’exil (Golem, duh izgnanstva)
1995 Zihron Devarim (Stvari)
1996 Zirat Ha’Rezach (The Arena of Murder)
1996 Milim (Words)
1997 Tapuz (Orange)
1998 Yom Yom (Dan za dnem)
1999 Kadosh (Sveto)
2002 11’09”01 – September 11 (11. september)
2004 Promised Land (Obljubljena dežela)
2015 Rabin, the Last Day (Zadnji dan Jicaka Rabina)