V tem času se je Waad poročila s Hamzo, zdravnikom in vodjo podzemne bolnišnice, ter rodila deklico Samo, ki ji posveča svoje besede in podobe, podobe uničenja med civilisti, zdravniki in uporniki so po eni strani šokantne, po drugi polne upanja. Prizor, ko iz nosečnice s carskim rezom potegnejo na prvi pogled mrtvega otroka in ga po nekajminutnem oživljanju spravijo k življenju, bo po emotivnem naboju verjetno težko preseči.
»V ustvarjanje te zgodbe me je vodila izguba, ki smo jo utrpeli kot Sirci, prisiljeni zapustiti svoje mesto, živeti kot brezdomci, z občutkom nemoči. Danes vsi govore samo o ‘Asadovi zmagi’. Kakšna zmaga je to ob porušenih mestih, pomorjenih civilistih, več deset tisočih aretiranih in milijonih, prisiljenih v begunstvo? Je to zmaga? Zgodbo želim svetu predstaviti z razkrivanjem resnice o dogodkih, ne laži.« (Waad Al Kateab)