Berlin, 1942. Neopazna, prijazna in sočutna Hilda, ki se načeloma ne briga za politiko, se znajde v odporniškem gibanju, poznanem pod imenom Rdeči orkester. Tam spozna Hansa, malce sramežljivega mladeniča, ki skupaj s prijatelji skrbi za tajno radijsko zvezo z odporniškim gibanjem. Kljub neprestani nevarnosti Hilda preživi še eno srečno poletje v žaru zaljubljenosti in Hansovem objemu. A naposled je delovanje odpornikov razkrito in po nizu aretacij se tudi sama znajde v zaporu. Čeprav sluti, da bo obsojena na smrt, se kljub nosečnosti ne preda malodušju. S svojo pokončno držo postane obraz vseh tistih Nemcev, ki niso hotel sodelovati v ideološki zaslepljenosti Tretjega rajha.
»Poskušali smo ustvariti človeške like in se izogniti nacističnim klišejem. Ko ustvarimo človeške like, se lahko z njimi primerjamo in se vprašamo: ‘Na katero stran bi stopil sam? Ali bi bil oportunist in sodeloval z nacisti ali pa bi se pridružil odporniškemu gibanju, četudi se izpostavljam nevarnosti? /…/ Dobro bi bilo, če bi gledalci razmislili o lastnem odzivu na dogajanje v sodobni družbi: to ni samo zgodovinski film.« (Andreas Dresen)