zgodba
Bernadette Fox živi z bistroumno najstniško hčerko Bee in možem Elgiejem, uspešnim Microsoftovim inovatorjem, v čudoviti razpadajoči hiši v Seattlu. A Bernadette ni le ljubeča mati in žena, nekoč je bila namreč ena najslavnejših arhitektk na losangeleški sceni …
Navdihujoča komedija o materi, ki po letih žrtvovanja za družino spet odkrije svojo ustvarjalno strast. Film Richarda Linklaterja (Fantovska leta, Pred polnočjo) temelji na knjižni uspešnici Marie Semple Kam si šla, Bernadette.
zanimivosti
Komični pustolovski roman Marie Semple Where’d You Go, Bernadette se je po izidu leta 2012 nemudoma vzpel na vrh lestvice uspešnic New York Timesa in tam vztrajal več kot leto dni. V slovenščini je knjiga izšla pod naslovom Kam si šla, Bernadette leta 2019 pri založbi Vida.
Spletna stran pisateljice: www.mariasemple.com
iz prve roke
»[Roman] je izjemno kompleksen portret ženske v srednjih letih, ki je nekakšna genialka, a ne dela na svojem področju. Posledice so malo smešne in malo srhljive. Za vse. Knjiga pa je tudi čudovito večplastna študija dolgotrajne zveze. Govori o starševstvu, o odnosih med staršema ter o vzponih in padcih, ki sodijo zraven … /…/ To je izjemno bogato gradivo. Liki so neverjetno kompleksni in zanimivi. Bernadette je fascinantna oseba. Gre seveda za močan ženski lik, a mislim, da se lahko veliko ljudi poistoveti z njo. Pritegnila me je predvsem ideja o umetniku oziroma ustvarjalcu, ki zaradi različnih razlogov ne ustvarja. /…/ Roman opisuje nekakšno mrtvo točko v življenju, to pa je ena mojih najhujših nočnih mor. /…/ Zdi se mi, da je moja mama nekakšna Bernadette. V mojem otroštvu se je večkrat zgodilo, da je za nekaj dni zapustila družino. Bila je briljantna, a nekoliko nepredvidljiva. Lik Bernadette mi je bil zato zelo blizu. /…/ Moj cilj lepo povzame prvi stavek v knjigi: ‘samo zato, ker misliš, da ne moreš nikoli vedeti vsega o drugem človeku, še ne pomeni, da ne bi mogel poskusiti.‘ Rad bi, da bi gledalci Bernadette razumeli.«
– Richard Linklater
»Najbolj sem se poistovetila z idejo, da človek ne more zbežati samemu sebi. Ko se staraš, se moraš soočiti s svojo preteklostjo in prevzeti odgovornost zase, šele potem se lahko pomakneš naprej. /…/ Maria Semple in Rick sta s knjigo in scenarijem napisala nekaj, kar je strašansko smešno v svoji resničnosti, hkrati pa precej boleče in pogosto prav mučno.«
– Cate Blanchett
portret avtorja
Richard Linklater (1960, Houston, Teksas) velja za enega ključnih predstavnikov ameriškega neodvisnega filma, ki je svoj preporod doživljal v zgodnjih devetdesetih. Ko se je leta 2002 začela produkcija Fantovskih let (Boyhood, 2014), znanih tudi kot »The Twelve Year Project«, je bil Linklater že uveljavljen avtor filmov, kakršni so Zabušant (Slacker, 1991), Zadeti in zmedeni (Dazed and Confused, 1993), Pred zoro (Before Sunrise, 1995) in Predmestje (SubUrbia, 1996). V naslednjih dvanajstih letih so med drugim sledili mainstream komedija Šola roka (School of Rock, 2003), drugi del trilogije Pred sončnim zahodom (Before Sunset, 2004) in črna komedija Bernie (2011). Leta 2013 smo v Kinodvoru predvajali sklepni del zgodbe o Jesseju in Céline, film Pred polnočjo (Before Midnight, 2013), s katerim so Richard Linklater, Ethan Hawke in Julie Delpy zaključili svoj osemnajstletni filmski projekt, leto kasneje smo si na našem platnu lahko ogledali Fantovska leta, nazadnje pa režiserjevo žurersko komedijo iz študentskih let Ta nora 80a (Everybody Wants Some!!, 2017).
kritike
»Zajedljiva, strastna, vehementna in razklana – naslovna junakinja huronsko smešnega in ganljivega romana Kam si šla, Bernadette Marie Semple sodi med velike like sodobnega leposlovja. In kot fascinantno protislovna vzkipljivka, zmožna hkrati redkega humorja, pronicljivosti in krutosti, je idealno gradivo za Cate Blanchett, ki v Linklaterjevi velikodušno človečni filmski priredbi izžareva tako nezemeljskost kot nevrotičnost. /…/ V zgodbi, ki se ravno toliko kot na bridkost, bolečino in uničene sanje osredotoča na malomeščanske liberalne običaje v njihovi najbolj plitki in zoprno domišljavi obliki, stvari niso takšne, kot se zdijo na prvi pogled. Film je najboljši kot značajska študija o ženski ambiciji in materinstvu v najbolj strastnem in protislovnem smislu. /…/ Igralkin niansirani portret potlačene ustvarjalnosti, zahtevnega okusa ter senzibilnosti, ki je preveč drzna in pretanjena za ta brezbrižni svet, uspe biti v enaki meri smešen in brezkompromisen. Po njeni zaslugi Bernadette Fox sicer ne postane všečna – lastnost, ki bi jo Bernadette nedvomno prezirala –, a je vseeno vredna ljubezni.«
– Ann Hornaday, The Washington Post
»Linklaterjeva priredba uniči skrivnost romana, a najde njegovo srce. /…/ Vidik knjige, na katerega se je Linklater odločil osredotočiti in ki ga prežame z igrivostjo in toplino, je kompleksna vez med nepopolno, a ljubečo materjo ter njenim predanim, čeprav morda preveč odgovornim otrokom. Režiser tankočutno raziskuje ambivalentnost ženske, ki se podobno kot Patricia Arquette v Fantovskih letih sprašuje, ali je družini žrtvovala prevelik del sebe. Zaključna špica se konča s posvetilom Linklaterjevi lastni materi Diane, ki je umrla leta 2017 in ki jo režiser ganljivo poimenuje ‘moja Bernadette’.
Vsem pomanjkljivostim filma navkljub komaj čakam, da si ga bom ogledala s svojo najstniško hčerko – redko namreč naletimo na film o materah in hčerah, ki tega tako pogosto idealiziranega razmerja ne prikazuje niti na sentimentalen niti na poenostavljen način.«
– Dana Stevens, Slate
»Linklater se v svojem zadnjem filmu loti neskladja med mladostnimi pričakovanji in razočaranji poznejših let. Svojeglava naslovna junakinja pričujočega filma bi bila v interpretaciji Cate Blanchett prav lahko tudi ena iščočih se najstniških filozofinj iz Linklaterjevih zgodnejših filmov, ki je medtem odrasla in jo vznemirja misel na spone neželenega družinskega življenja. /…/ Kam si izginila, Bernadette? govori o ljubezni, a ker gre za ameriški film, je pred nami nekaj še redkejšega: zgodba o ženski in obuditvi njene uspešne kariere.«
– Michael Koresky, Film Comment
»Linklaterjeva priredba romana Marie Semple je kljub lahkotnemu tonu globoko resen film: gre za kritičen (čeprav za režiserja značilno človečen) komentar o ameriški družbi v duhovni krizi. /…/ Junakinjino usodno egocentričnost režiser opisuje na duhovit in sočuten način. Njene težave (obsedenost z rutinami, strah pred človeškimi stiki ter splošni občutek nemoči) delujejo kot pretirane različice tistega, kar dandanes doživljajo mnogi Američani. Vendar pa Linklater teh problemov ne vidi kot nekaj nepremostljivega – in njegov optimizem je tako očarljiv kot osvežujoč. Sijajna je tudi ekipa stranskih igralcev z Billyjem Crudupom, Kristen Wiig in Laurenceom Fishburnom na čelu.«
– Ben Sachs, Chicago Reader
»Vizualna plat filma je /…/ preprosta, neposredna; Linklater kot vedno pričara otipljivo intimnost med ljudmi. Poznejši interludij v naravi pa film obrne v poetični register: naravna lepota postane estetska izjava z barvami, lebdečimi posnetki in prevzemajočim občutkom neizrekljivosti, ki dajejo slutiti, kje je režiserjevo srce.«
– Manohla Dargis, The New York Times
»Bi lahko Cate Blanchett priklicala duha svoje predhodnice Katharine Hepburn – tisti robati stil, hkrati dostojanstven in razposajen –, ne da bi se zatekla k impersonaciji? Odgovor je pritrdilen in dokaz je Kam si izginila, Bernadette?.«
– Anthony Lane, The New Yorker