zgodba
Ali nas prav neizrečeni spomini oblikujejo v tisto, kar smo? Vztrajanje je mozaična pripoved, v kateri vsaka zgodba odslikava misli, strahove in želje svojega glavnega lika. S kolažem usod nam avtor predstavi izkušnjo človeškega življenja v vsej globini čustvovanja, čutnega, spominskega in idejnega bogastva.
Poetično potovanje po kolektivnem spominu človeštva išče odgovore na vprašanja, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Dobitnik nagrad vesna za najbolj izviren avtorski prispevek, najboljšo stransko žensko in stransko moško vlogo.
iz prve roke
»Mislim, da zamolčujemo zelo različne spomine, včasih tudi ekstremno veselje, morda kakšno ekstremno predrznost, ki smo jo naredili v življenju in nam je prinesla kaj lepega. Velikokrat pa zamolčimo tudi žalost, predvsem vse tisto, zaradi česar se počutimo krive – zlo, ki smo ga prizadejali, in sploh vse, kar nas je osramotilo. Vztrajanje je niz trenutkov, ko se sramujemo sami sebe, ker pa je kolaž sestavljen iz niza intimnih zgodb, hkrati torej govori o tem, česa je sram človeštva. /…/ Film je preplet veselja in žalosti, doživetja in izgube /…/.«
– Miha Knific
portret avtorja
Miha Knific se je rodil leta 1976 v Kranju, diplomiral iz kiparstva na ALUO v Ljubljani, postdiplomski študij pa končal na stockholmskem Kraljevem inštitutu za umetnost. Zrežiral je številne kratke filme, televizijske oglase in videospote. Je ustanovni član produkcijske hiše STRUP in predsednik Društva slovenskih režiserjev. Leta 2006 je posnel celovečerni prvenec Noč, leta 2015 pa je z vesno za najboljšo igralko nagrajeni film Štiri stvari ki sem jih hotel početi s tabo.
kritike
»Knifičeva estetika je barvita in bujna, zato je Vztrajanje predvsem vizualni spektakel, kakršne pri nas le redko vidimo. /…/ vizualni presežek, ki širi pojmovanje tega, kako je videti slovenski film in tudi kje se dogaja.«
– Deja Crnović, Stop
»Eno življenje v tisoč življenjih, ena zgodba v tisoč zgodbah. Svež in izviren impresionistični kolaž in avtor, ki je naredil izstopajoč film tudi brez klasične naracije.«
– utemeljitev vesne za najbolj izviren avtorski prispevek
»Ivanka Mežan je zaigrala lik ženske, ki je priča zadnjim vzdihljajem svojega ljubega moža. Sredi temačnega hodnika bolnišnice se odvija tiho, nemo poslavljanje, kjer obupano išče človeško prisotnost, a je nihče ne vidi, ne sliši. Igralki je bila situacija izziv, da je z minimalno igro vsak trenutek vedno globlje odstrla pogled v srce in dušo svojega lika ter s tem narekovala trajanje kadra in ritem celotne sekvence.«
– utemeljitev vesne za najboljšo stransko žensko vlogo
»Brane Grubar je upodobil popotnika na obali počitniškega mesta, kjer se je poletje že zdavnaj poslovilo. Tudi sam se je prišel poslovit od pepela žare, ki jo skriva v naročju. Njegov pogled drsi po gladini morja in takrat ga, kot bi se navzel njegovega plimovanja, preplavijo čustva. Igralec je vztrajal v njihovem zanosu in njegov lik prepustil nekontroliranim gestam, ki so pepel ljubljene osebe namesto k morju, mehanično, samodejno nosile v njegova usta. S ponotranjeno igro Braneta Grubarja se skoraj banalen pogreb spremeni v veličastno izpoved ljubezni.«
– utemeljitev vesne za najboljšo stransko moško vlogo
»Vztrajanje je film o ljudeh, ki od življenja pričakujejo, da jih bo razočaralo – o ljudeh, ki so svoja pričakovanja prilagodili omejenosti neoliberalnega stroja.« ZA
– Marcel Štefančič, jr., Mladina