Skozi radikalno preiskavo reprezentacij te ikonične pokrajine v filmu in oglaševanju pokaže, kako je prostor, ki je zgodovinsko pripadal in še danes pripada ljudstvu Navajo, postal utelešenje in vizualni simbol mita o pionirskem, izbranem in samoniklem belem ameriškem ljudstvu.
»‘To je Zahod, gospod. Ko legenda postane dejstvo, natisnite legendo.‘ In takšna je usoda Monument Valley, veličastne puščavske planote, s katere se dvigajo strmi stebri rdečih skalnih osamelcev in ki jo je v sedmih klasičnih vesternih, začenši s Poštno kočijo (Stagecoach), ovekovečil John Ford. Alexandre O. Philippe skozi bogato paleto filmskih posnetkov ter glasov nevidnih teoretikov in strokovnjakov /…/ živo ilustrira, kako je ta redko poseljena pokrajina postala simbol za vse, kar je navdihujočega in grozovitega na Divjem zahodu. /…/ Toda mitska pokrajina, ki jo je ustvaril, je prikrila globljo zgodovino brutalne izselitve prvotnih prebivalcev, plemena Navajo. Fordove filmske upodobitve grozečih hord ameriških Indijancev so povečini zamolčale to specifično zgodovino in se raje osredotočile na narodotvorni boj belega človeka. In tudi poznejše generacije filmarjev so se, raje slaveč vizualno moč kot tragične resnice, praviloma navdihovale in poklanjale Fordovi uporabi te lokacije, od ljubeče geste panoramskih posnetkov Sergia Leoneja v Bilo je nekoč na Divjem zahodu (Once Upon a Time in the West) do gole eksploatacije v kičastih reklamah za avtomobile. Pri obravnavi mitoloških vidikov tega prostora v luči širšega političnega konteksta gredo nekateri govorci morda resda predaleč, toda Philippov dokumentarec je po zaslugi forenzične nadrobnosti in vizualne krasote osupljiva in tehtna študija neizbrisne filmske podobe.«
– David Thompson, Il Cinema Ritrovato