Pred koncem druge svetovne vojne v majhno vas v italijanskih Alpah vkoraka Pietro, vojak s Sicilije, ki s seboj pripelje ranjenega prijatelja Attilio, sicer domačina iz te vasi. Pietro je nemudoma razglašen za junaka in vaščani ga gostoljubno sprejmejo medse. Ker pa je Pietro tujec, se o njem vseeno veliko govori, zato se raje drži zase. Vojak pade v oči Lucii, najstarejši hčerki strogega vaškega učitelja. Fant in dekle se zaljubita, to pa sproži plaz dogodkov, ki stresejo ustaljeni red v vasi. Na dan namreč privrejo starodavna občutja mizoginije, nestrpnosti in ozkoglednosti, ki ne obetajo srečnega konca.
»Vermiglio je krajina duše, ‘družinski leksikon’, ki živi v meni, na pragu nezavednega, izkaz ljubezni mojemu očetu, njegovi družini in vasici. Potuje skozi osebni čas in se poklanja kolektivnemu spominu.« (Maura Delpero)