zgodba
Prva svetovna vojna. Anonimni vojak Tomanije junaško reši častnika, a ob strmoglavljenju letala izgubi spomin. Po dvajsetih letih v bolnišnici se vrne v svojo brivnico, misleč, da je od njegovega odhoda minilo le nekaj tednov. A oblast v državi je medtem prevzel tiranski diktator Hynkel, ki s svojimi vojaki terorizira židovski geto …
Film, v katerem Charlie odigra dvojno vlogo dobrodušnega židovskega brivca in krutega diktatorja Hynkla, je drzna zmes politične satire, humanizma in slapstick humorja.
iz prve roke
»Glede komičnega vidika Hitlerja lahko rečem le, da smo, če se ne moremo včasih smejati na njegov račun, na slabšem, kot si mislimo. Smeh je zdrav in smejati se je treba tudi najbolj mračnim stvarem v življenju, celo smrti.«
– Charles Chaplin, 1940
kritike
»Resnično velik dosežek velikega umetnika, ki ga morda lahko označimo celo za najpomembnejši film vseh časov.«
– Bosley Crowther, The New York Times, 1940
»Govorica je izraz visoko razvite človeške zavesti. Če je Charlie, ta s komičnimi sredstvi upodobljeni predstavnik malega ameriškega človeka iz kapitalističnega sveta, končno le spregovoril, ni spregovoril samo zato, ker ga je k temu prisilil napredek filmske tehnike, spregovoril je zato, ker ni mogel več molčati. Ni mogel molčati spričo fašizma, spričo nečloveških oblik boja, ki jih je privzel kapitalizem, da bi si za vsako ceno ohranil svoje razpadajoče življenje. Mali nebogljeni Charlie, ki je vse udarce resničnosti sprejemal s skromno vdanostjo, kot udarce usode, se je nenadoma zavedel sebe in družbene resničnosti, v kateri živi; skrajna stiska, ki se je v njej znašel sam in ki se je v njej znašla celotna družba, mu je odprla usta. Iz malega Charlieja je nastal nov človek, zavesten človek, glasnik boja za novo, človeka vredno življenje.«
– Drago Šega, Ljudska pravica, 1948
»Na svetu bi gotovo našli več ljudi, ki ne vedo za obstoj Napoleona, Hitlerja, Churchilla ali Stalina, kot pa tistih, ki ne vedo za Charlieja. Dokaz: Veliki diktator ne bi bil mogoč, ne bi imel smisla, če Chaplin ne bi bil gotov, da je Charliejev mit močnejši, realnejši od Hitlerjevega; da bo njuna fizična podobnost koristila njemu ter da bo Charlie svojemu dvojniku izsesal vso kri in pustil samo prazno kožo. Razumeti moramo namreč, da film ne temelji na Chaplinovem izkoriščanju podobnosti z možem iz Berchtesgadna, temveč prav nasprotno, na Hitlerjevem nenamernem oponašanju Charlieja. Dovolj je bilo, da je Chaplin svet spomnil na svoje avtorske pravice do brčic, pa je bil diktator razkrinkan.«
– André Bazin, 1952
Filmsko kopijo je za projekcijo v okviru Letnega Kinodvora na Kongresnem trgu 2020 prijazno zagotovila Slovenska kinoteka.