zgodba
Dva brata, Seth in Zak, sta sama sebi prepuščana med počitnicami v hiši starega očeta, ki se nahaja v belgiskih Ardennah, potem, ko ju zaradi nejasneja razloga zapusti njuna mama…Nostalgična, grenkosladka, poetična pripoved o odraščanju, o nekih brezskrbnih poletnih počitnicah v goratih in gozdnatih predelih belgijskega podeželja, kjer se znajdejo trije dečki, najboljši prijatelji, prepuščeni zgolj sami sebi in svoji iznajdljivosti.
o avtorju
Bouli Lanners, belgijski režiser, je opozoril nase že s filmom Ultranova, ki je bil nagrajen na berlinskem festivalu, predvsem pa z Eldoradom,izbranem za Štirinajst dni režiserjev (Quinzaine des réalisateurs) v Cannesu 2008, kjer je prejel tudi nagrado mladih (Regards jeunes), nagrado kritiškega tedna (Semaine de la critique), ob tem pa še nagrado Fipresci (Mednarodne zveze kinoteškega tiska), nagrado znamke Europa Cinemas za najboljši evropski film ter bil nominiran za Cezarja za najboljši tuji film 2009.
Režiserja poznamo tudi kot igralca v francoskih komedijah, s svojim tretjim celovečernim filmom pa potrjuje značaj ustvarjalca ‘folk’ filmov. Njegovi filmi so osnovani na marginalnih osebah ujetih v težavnih socialnih okoliščinah, ki jih povečuje s slikarjevim pogledom na naravo in pokrajino – njegovi filmi so kot melanholične balade, polne nežnosti, s kančkom nenavadnega humorja.
V filmu Velikani se posveti trem najstnikom, bratoma in še enemu fantu, ki ga tadva vzameta za svojega. Mladi, ki so komaj izšli iz otroštva, se ob odsotnosti staršev že srečujejo s krutim življenjem.
Film Velikani je prejel dve nagradi na Štirinajst dni režiserjev na canneskem festivalu 2011, nagrado SACD (Društva gledaliških piscev in skladateljev) in nagrado Art Cinema, ki jo podeljuje CICAE (Mednarodna konfederacija umetniških kinematografov).
iz prve roke
Bouli Lanners o svojem filmu pravi: »Ves ambient in vse kar si lahko zamislimo o filmu se da sežeti v sliko dveh otrok, samih, in njune matere, na telefonu, ki pravi, da se ne bo vrnila. Zgodba filma Velikani izhaja iz starševske odpovedi in samote, ki jo ta sproži. Čeprav je v njegovi osnovi brezčutnost, ne gledamo socialnega filma. Predstavljeno okolje ni depresivno predmestje, temveč koruzno polje, ki kot da bi nudilo nekaj čarobnega. Želel sem narediti neke vrste sodobno pripovedko.«
kritike
»Osnovani na marginalnih osebah, ujetih v težavnih socialnih okoliščinah, ki jih povečuje s slikarjevim pogledom na naravo in pokrajino –filmi [belgijskega režiserja Boulija Lannersa] so kot melanholične balade, polne nežnosti, s kančkom nenavadnega humorja. V filmu Velikani se posveti trem najstnikom, bratoma in še enemu fantu, ki ga tadva vzameta za svojega. Mladi, ki so komaj izšli iz otroštva, se ob odsotnosti staršev že srečujejo s krutim življenjem.«
– Isabelle Régnier, Le Monde.