Po filmu Peter in volk si bomo ogledali še kratek dokumentarec o tem, kako je nastajalo to filmsko delo.
Suzie Templeton je najprej izdelala nekaj navdihujočih risb likov in scen, s katerimi je prvič ustvarila svet tega filma. Po obsežnem raziskovanju, ki je vključevalo tudi potovanje v Moskvo in na rusko podeželje ter dolge obiske zavetišča za volkove, pa se je s soscenaristko Marianelo Maldonado lotila pisanja scenarija.
Zahteve po realistični sceni so privedle do izgradnje animacijske scene, kakršne še ni bilo. Gozd je bil 22 metrov dolg in 16 metrov širok, s 360-stopinjskim obzorjem, 1700 drevesi in dobesedno na tisoče grmi, bilkami in skalami, pa tudi nebom nad njim. Za scenske dele, kjer je največ dogajanja, so naredili kopije, da bi zmanjšali časovni pritisk na glavno sceno.
Ustvarjalci so se odločili za merilo 1:5 (lutka Petra je tako visoka okrog 30 cm), za intimne prizore in velike plane pa so lutke in scene v merilu 1:3. Delo se je začelo s konceptualnim oblikovanjem glav in se nadaljevalo z izdelavo figur glavnih likov. Nekateri liki imajo več glav, vsako za drugačen izraz (na primer: vznemirjeni, osupli in nevtralni Peter). Ko so bili liki odobreni, so izdelali “tehnične” skulpture, na osnovi katerih so nato ustvarili kalupe in odlitke. Obrazi in roke so iz silikona, ki ustvarja vtis prefinjenosti in globine prave kože ter omogoča uporabo pigmentov in barv – dedek ima celo starostne pege. Telesa likov so iz lateksa, v katerem je ogrodje s krogličnimi zglobi, oči, miniaturni zobje in jezik. Dlake kožuha (umetne!) in lase so vstavljali s pinceto, dlako za dlako, las za lasom. Izdelovalec lutke je potreboval en mesec, da je volku naredil kožuh. Oblačila in čevlji so bili izdelani za vsak lik posebej. Na koncu so like, tako kot prave igralce, pred snemanjem urejali in maskirali. Razlika pa je, da je bilo pri tem filmu potrebnih veliko dvojnikov lutk (vsega skupaj okrog 50 lutk za 19 likov), zato da so lahko snemali na do osmih scenah hkrati. Ves čas osemmesečnega snemanja so lutke redno nosili v delavnice na popravila, potrebna zaradi zahtevnih realističnih gibov lutk pri animaciji.
Sama animacija je morala podati izjemen razpon telesne in čustvene “igre”, od akrobatskega boja med Petrom in volkom do bolj pretanjenih negibnih kadrov, ko liki razmišljajo o svojem položaju. Liki so bili pri snemanju tekanja, skakanja, drsanja in padanja zelo pogosto nameščeni na ogrodje s krogličnimi zglobi. Da bi dosegli tako kakovostno animacijo kot pri tem filmu, je treba lutko – njen trup, okončine, vsak detajl, vse do prstov in celo las in dlak – rahlo premakniti in posneti fotografijo. Nato jo je treba spet rahlo premakniti in fotografirati in tako dalje. Ta postopek je treba ponoviti 25-krat za vsako sekundo filma. Film obsega okrog 420 kadrov, vsak je v povprečju dolg 100 sličic ali 4 sekunde. V povprečju so za vsak kader potrebovali pol dneva priprav in ves dan za snemanje. Številne najzahtevnejše kadre pa so snemali tudi po en teden.
Po petih letih dela je bil film dokončan. Ob navdihu čudovite glasbe Sergeja Prokofjeva in edinstvene vizije Suzie Templeton je k projektu svoje izjemno znanje in predanost prispevalo več kot 200 ljudi v Veliki Britaniji in na Poljskem. Končno je bil film Peter in volk nared za občinstvo po vsem svetu.