zgodba
Šestnajstletni Hubert naravnost prezira svojo mamo Chantale. Ob pamet ga spravljajo njeni načičkani puloverji, drobtinice, ki se ji med žvečenjem nabirajo v kotičkih ustnic, njena obsedenost s solariji in to, da vedno le napol posluša, kaj ji ima povedati. A po drugi strani tudi Hubert trmasto molči o svoji zasebnosti. Vprašanje je, kdaj bi Chantale izvedela, da je njen sin gej, če ji ne bi tega pomotoma izčvekala mama njegovega fanta. Medtem ko Huberta nosi skozi malo bolj in malo manj značilne pubertetniške zgode in nezgode, njegovo pričkanje z mamo postaja vse bolj neznosno. Mama se nazadnje odloči, da bo za sina najbolje, da ga prešola v podeželski internat.
Zabavna in trpka avtobiografska pripoved o težavnem razmerju med materjo in sinom, ki jo je spisal, zrežiral in v njej odigral glavno vlogo še ne dvajsetletni samouk. Moralni zmagovalec programske sekcije Štirinajst dni režiserjev v Cannesu 2009.
iz prve roke
»V filmu gre za več kot le divjanje hormonov in najstniško nezrelost. Ukvarja se predvsem z neskladnostjo. Med tema dvema osebama je vedno vladalo neskladje. Gre za vdano prevzemanje neke vloge, za sodelovanje v igri, vljudno opravljanje dejanj, ob katerih ni mogoče biti navdušen. Fant se zaveda, da bo njegova mati to ostala vse življenje. Vda se v vlogo sina, a je ne sprejema z veseljem.«
Xavier Dolan, režiser, scenarist, glavni igralec
portret režiserja
Xavier Dolan je rojen leta 1989 v Montrealu, Kanada. Ko je imel štiri leta, je začel igrati v televizijskih reklamah, pozneje pa v celovečernih in TV serijah. Ubil sem svojo mamo je njegov režijski prvenec, za katerega je sam napisal tudi scenarij in v njem odigral glavno vlogo. Na festivalu v Cannesu je zanj prejel tri nagrade v sklopu programske sekcije Štirinajst dni režiserjev.
kritike
»Potem pride devetnajstletnik in v svojem celovečernem prvencu scela sveže in zrelo pove staro zgodbo o tem, zakaj pride čas, ko bi vsak najstnik svoje starše najraje – vsaj za nekaj časa – videl mrtve. Ime režiserja si velja zapomniti.«
Ženja Leiler, Ekran
»Klaus Kinski živi!«
Simon Popek, Ekran
»Presenetljivo tudi letošnji zmagovalec občinstva prihaja iz tekmovalne sekcije Perspektive. Publiko je najbolj navdušila drama Ubil sem svojo mamo, pogumni prvenec multitalentiranega nešolanega igralca, scenarista in režiserja Xavierja Dolana, ki v filmu na zabaven in razgiban način tematizira čustveno ambivalenten odnos med odraščajočim Hubertom in njegovo mamo, ki uporniškega pubertetnika živcira s svojo zaljubljenostjo v kič, neposlušanjem in z za k izbrani estetiki nagnjenega geja sramotno slabim okusom. Dolanov film je najbolj močan v svoji osebnoizpovedni iskrenosti in zgodbo pripoveduje z mladostniško jeznim zamahom. Očitno skupaj s festivalom LIFFe zori tudi njegovo občinstvo, ki je letos poznavalsko nagradilo enega tistih redkih filmov, ki znajo navdušiti tako strokovno javnost kot širše občinstvo.«
Špela Barlič, Dnevnik
»Ubil sem svojo mamo je lucidna, zrela, humorna, pa spet tudi zelo bridko dnevniška zgodba, ki vzame v precep težavno razmerje med samohranilko srednjih let in njenim šestnajstletnim sinom Hubertom. /…/ Film je mogoče gledati kot manifest ali celo poklon težkim in napornim časom odraščanja, ki seveda niso naporni le za pubertetnike, ampak prav toliko tudi za njihove starše. Dolanov protagonist ima svoj trden, najstniški prav, a obenem že tudi porajajoč se dvom o njem – prav s to distanco in zmožnostjo vsaj minimalnega razumevanja starševskih re-akcij film tudi prebija pričakovan okvir tistih debutov, ki pripovedujejo o mukah in slasteh odraščanja. Obenem pa gre za film, ki mu ne manjka nekaj svežega slogovnega avtorskega ekshibicionizma, ki ga je Dolanu nekako pedagoško očitalo kar nekaj kritikov, češ da film kot celota estetsko ni konsistenten. A ta domnevna nekonsistentnost je povsem v skladu s temo, ki jo obdeluje: kateri najstnik pa je v svojem jeznem uporništvu do sveta scela čvrst? /…/ Po drugi strani tudi drži, da silovita kreativnost tega režijskega prvenca, ki je vidna dobesedno na prvi pogled, pušča odprt odgovor na vprašanje, ali Dolana čaka velika filmska kariera ali pa le status zvezde enodnevnice. Glede na to, da trenutno pripravlja svoj drugi film, ki bo vzel v precep transseksualnost, na odgovor ne bo treba dolgo čakati.«
Ženja Leiler, Delo
»Veliko presenečenje letošnjega LIFFa je nedvomno delo komaj 20-letnega kanadskega ustvarjalca Xavierja Dolana Ubil sem svojo mamo. Dolan je namreč za film spisal scenarij, ga režiral in v njem celo odigral glavno vlogo – nato pa z njim na letošnjem Cannesu požel 10-minutne stoječe ovacije. Mlademu ustvarjalcu je namreč z veliko mero senzibilnosti uspelo prikazati ljubeče-sovražni odnos, ki je pogost spremljevalec enostarševskih družin. In kakšno je potemtakem Dolanovo ubijanje mame? Povsem simbolno: pomeni odpoved lastnim infantilnim željam in s tem tudi izvoj iz oklepa materinske protekcije.«
Tisa Vrečko, Radio Študent
»Ste kdaj videli Vojno zakoncev Rose? Se spomnite tistih divjih, agresivnih, psihodramskih, furijoznih, turbulentnih, megadecibelskih duelov med Michaelom Douglasom in Kathleen Turner? Taki histerični dueli vas čakajo v filmu Ubil sem svojo mamo, ki ga je napisal, posnel in produciral Xavier Dolan, 20-letni kanadski wunderkind. Samska mati (Anne Dorval) in sin (Xavier Dolan), še tako rekoč adolescent, izgledata kot ekshibicionista, ki tekmujeta v tem, kdo bo koga bolj užalil, bolj prizadel in bolj preglasil. /…/ Ko se zagledata, se jima tako zmeša, da skoraj požreta scenografijo.«
Marcel Štefančič, jr., Mladina