Danes je blagajna odprta od 17:00 do 21:00 (odpre se čez 04:43).

Projekcije filma

ponedeljek, 09. 09. 2024 / 20:00 / Dvorana

Ponedeljki

Sledi pogovor s scenografko Špelo Tušar. Tudi del programa Otok v Ljubljani.
V okviru tridesete obletnice diplomatskega sodelovanja med Flandrijo in Slovenijo. V sodelovanju z diplomatskim predstavništvom Flandrije v Avstriji, na Češkem, Madžarskem, v Sloveniji in na Slovaškem. 

Asset 1

Tukaj Here

Bas Devos / Belgija / 2023 / 82 min / nizozemščina, romunščina, francoščina

Projekcije filma

ponedeljek, 09. 09. 2024 / 20:00 / Dvorana

Ponedeljki

Sledi pogovor s scenografko Špelo Tušar. Tudi del programa Otok v Ljubljani.
V okviru tridesete obletnice diplomatskega sodelovanja med Flandrijo in Slovenijo. V sodelovanju z diplomatskim predstavništvom Flandrije v Avstriji, na Češkem, Madžarskem, v Sloveniji in na Slovaškem. 

Asset 1
Danes, ko tok časa krojijo motnje, nas film povabi k pozornosti – do narave in ljudi, ki jih sicer ne bi opazili.

režija Bas Devos, scenarij Bas Devos, fotografija Grimm Vandekerckhove, montaža Dieter Diependaele, scenografija Špela Tušar, glasba Brecht Ameel, zvok Boris Debackere, produkcija Marc Goyens, igrajo Stefan Gota, Liyo Gong, Cédric Luvuezo, Teodor Corban, Saadia Bentaïeb, Alina Constantin, ShuHuang Wang

festivali, nagrade Berlinale (glavna nagrada v sekciji Srečanja, nagrada FIPRESCI); Toronto; Rotterdam; San Sebastián; CPH:DOX; New York; Karlovi Vari; IndieLisboa; Busan; Viennale; FIDMarseille; Kino Otok

IMDb

Fotografije

iz prve roke
»Skodelica juhe 
V osemdesetih letih je pisateljica znanstvene fantastike Ursula K. Le Guin napisala kratek esej z lepim naslovom The Carrier Bag Theory of Fiction. V njem piše, da so bili zgodnji ljudje predvsem nabiralci jagodičevja, sadja, žit in semen. Podoba lovca, ubijalca mamutov s kopjem v roki, morda res prevladuje v naši kolektivni zavesti, vendar je napačna. Prvi kulturni artefakt ni bilo kopje, pravi pisateljica, temveč posoda. Skleda, torba, pletena mreža ali mošnja, v kateri je bilo mogoče domov odnesti vsa tista semena, oreščke in liste. Toda to vrečo, mošnjo ali torbico in njeno zgodbo je premagala bolj junaška podoba lovca, ki vihti kopje. Zelo moška podoba, ki podpira moško pripoved.
Ursula K. Le Guin se temu zoperstavi z bolj žensko pripovedjo. Oddalji se od junaških podob in raje poišče zgodbe o sodelovanju, deljenju, zbiranju. Kajti prav kopičenje, nabiranje zalog in deljenje nas zares opredeljujejo kot ljudi. Zelo mi je všeč ta podoba!
Šele ko sem prebral njen esej, je začel film, ki sem ga želel napisati, zares dobivati obrise. Zgodba je bila preprosta: moški, ki za nekaj časa odhaja od doma, izprazni svoj hladilnik in iz zelenjave, ki bi sicer zgnila, skuha juho. Nato jo razdeli prijateljem in družini. Film govori o skodelicah juhe, o semenih in koreninah ter mehkem mahu pod našimi nogami. In tako tudi o tem, kaj pomeni biti človek.

Gosti, vlaknasti zdaj
Biologinja in filozofinja Donna Haraway je predstavila idejo o ‘gostem zdaj’, da bi opisala zapleteno in strašljivo mrežo povezav, ki prežemajo našo kolektivno resničnost. O času naj bi razmišljali na način, ki krepi naše zavedanje o povezanosti z drugimi ljudmi, pa tudi z nečloveškim svetom. Gre za to, da živimo v sedanjosti, hkrati pa ne pozabimo na vse, kar je bilo prej – da bi tistim, ki prihajajo za nami, zapustili mirnejšo pokrajino. Tako bi morda lahko na novo ovrednotili pretrgano vez med človekom in naravo. 
Mah služi kot močna metafora za razmišljanje o ‘gostem in vlaknastem zdaj’. Čeprav v sedanjosti, je zapleteno povezan s prihodnostjo in preteklostjo ter močno prepleten z okoljem, kakovostjo okoliškega zraka in vode ter količino sončne svetlobe. V tej mehki preprogi gobastega rastlinja odmeva človeško vedenje. Shuxiu je Stefanova vodnica, pa tudi naša. 
Film nas vodi proti trenutku mirovanja, trenutku nedeljene pozornosti. Ko Stefan sreča Shuxiu na močvirnatem, umetno ustvarjenem nikogaršnjem ozemlju med Brusljem in Vilvoordejem, si delita izkušnjo, ki se približa temu ‘gostemu zdaj’. Z opazovanjem in poslušanjem drug drugega in okolice. S pozornostjo. Morda je pozornost predpogoj za ljubezen.

Ime sveta
Ko sem začel pripravljati projekt, sem si priskrbel ročno povečevalno steklo. Lupo približam očesu in zagledam stvari, ki so pred mano, toda dvajsetkrat povečane. Pogosto se sprehajam z Geertom Raeymaekersom, briologom, strokovnjakom za mahove. Je prijazen, topel človek. Skozi povečevalno steklo skupaj opazujeva drobni svet pod najinimi nogami. Geert prepoznava številne raznolike vrste, ki jih drživa v rokah, in jih imenuje s skrivnostnimi latinskimi imeni. Syntrichia laevipila, kindbergia praelonga. Ko stvari poimenujemo, storimo prvi korak k temu, da se jih naučimo opazovati, piše Robin Wall Kimmerer v knjigi Gathering Moss. Na ta način oblikujemo intimen, ljubeč odnos z okolico.
Ko z Geertom dvigneva pogled s sveta pod najinimi nogami, med zelenjem in zaraščenim betonom zagledava pločevinke, steklenice, cigaretne škatlice, prazne vrečke, toaletni papir, nekaj osamljenih čevljev, razbit dežnik in kolo. Če bi poznali imena vseh mahov, rastlin in dreves okoli nas – bi bil naš svet videti drugače? /…/ Da bi si zamislili prihodnost, ki ni podobna distopični puščavi, potrebujemo kar nekaj domišljije. Kot piše Donna Haraway: ‘Pomembno je, s katerimi zgodbami pripovedujemo druge zgodbe; pomembno je, katere misli mislijo misli, /…/ pomembno je, katere zgodbe ustvarjajo svetove, kateri svetovi ustvarjajo zgodbe.’
Da bi naslikali tisto drugačno prihodnost, povedali tisto drugo zgodbo, ustvarili tisti drugi svet, si ne morem predstavljati boljšega medija kot film.«
– Bas Devos

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Caravaggieva senca L’ombra di Caravaggio

Michele Placido

ponedeljek, 26. 08. 2024 / 18:00 / Dvorana

Uporniški in nemiren, pobožen in razuzdan, neodvisen in transgresiven: Caravaggio, kakršnega razkrije Michele Placido, je prekleti umetnik izjemnega talenta; rock zvezda daleč pred svojim časom; upornik brez razloga, ki se mora soočiti s posledicami lahkomiselnega življenja.

Joan Baez: Jaz sem hrušč Joan Baez: I Am a Noise

Miri Navasky, Maeve O’Boyle, Karen O’Connor

ponedeljek, 26. 08. 2024 / 19:30 / Mala dvorana

Intimen dokumentarni portret, v katerem legendarna pevka in aktivistka neobičajno odkrito spregovori o svojem življenju na odru in za njim.

Odrešitev za začetnike Odrešitev za začetnike

Sonja Prosenc

ponedeljek, 26. 08. 2024 / 20:30 / Dvorana

Sonja Prosenc (Drevo, Zgodovina ljubezni) raziskuje sodobna družbena vprašanja v humorni, tragikomični reimaginaciji Pasolinijeve Teoreme. Svetovna premiera na festivalu Tribeca.