zgodba
»Je bilo vaše življenje polomija? Naj bo vaša smrt uspešnica!« V sivem mestu, kjer recesijo spremlja depresija, se družina Kravaš že več generacij ukvarja s prodajo pripomočkov za samomorilce. Družinski posel cveti, vse dokler se nekega dne v mrakobno vzdušje trgovinice ne prikrade zahrbtni sovražnik: veselje do življenja … Rodi se nov družinski član, srečno in nasmejano dete, za katerega sta starša upala, da bo slabovoljen vsaj toliko kot njegova najstniška sestra in brat. Toda smeha malega Alana se nalezejo tudi tisti, ki bi zaradi posla morali ostati karseda turobni …
Prvi animirani celovečerec priznanega francoskega režiserja Patricea Leconta (Smešno), je črno-črna, politično nekorektna in optimizma polna glasbena komedija, posneta po istoimenski knjižni uspešnici Jeana Teuléja.
zanimivosti
Trgovinica za samomore je najuspešnejša knjiga Jeana Teuléja. Prevedena je bila v številne jezike, v slovenščini pa je izšla pri založbi Hiša poezije leta 2012.
iz prve roke
»Roman Jeana Teuléja sem prebral ob njegovem izidu leta 2007, vendar pa si takrat nisem mogel zamisliti, da bi ga bilo mogoče prirediti v film. ‘Naturalistični’ pristop bi knjigi namreč le odvzel moč in humor. Ko sem kasneje – povsem nepričakovano – dobil ponudbo, da posnamem animirani film, je bilo naenkrat vse kot na dlani: like, prizorišča in tisto čudno trgovino je bilo treba prenesti v popolnoma drugačen kontekst – v neobičajen, namišljen svet. To je bila edina možna pot; ne le edina, pač pa tudi zelo vznemirljiva. Nenadoma se je pred mano odprl nov svet, v katerem sem lahko dal prosto pot tako svoji domišljiji kot temačnemu, a hkrati vedremu humorju. V tem duhu sem se spravil k delu, odločen, da bom spoštoval, kar si je zamislil Jean Teulé, hkrati pa ustvaril nekaj novega. Želel sem narediti sodoben in vznemirjujoč, hkrati pa – upam, da mi je uspelo – zabaven in izviren film. /…/ Pri pisanju scenarija sem si vzel veliko svobode, zato sem se bal, da bo Jean Teulé neprijetno presenečen ali celo šokiran. Ko ga je prebral, pa me je poklical in rekel: ‘Zelo mi je všeč, ker je nekaj čisto drugega, hkrati pa v njem najdem vse, kar sem napisal. Ta film bo prav toliko tvoj kot moj; kot če bi ga napisala oba.’ /…/ Animirane filme pogosto obtožujejo, da so namenjeni samo mlademu občinstvu – kot da je animacija lahko le otročja in nikoli zrela. Pa vendar vemo, da se je s filmi, kakršni so Trojčice iz Bellevilla (Les triplettes de Belleville), Perzepolis (Persepolis), Valček z Baširjem (Vals Im Bashir) in Predbožična mora (The Nightmare Before Christmas) začel nov trend. Trgovinica za samomore bi bila rada del te družine. /…/ Hotel sem narediti animirani film in muzikal, subverziven in hkrati družinsko usmerjen, politično nekorekten, a dostopen vsakomur.«
– Patrice Leconte, režiser in scenarist
»Film Patricea Leconta me je osupnil. Ko sem prišel iz dvorane, sem si rekel: ‘To je film, ki ga še nisem videl.’ Režiser je imel nekaj precej pogumnih zamisli, ki jih v knjigi ni bilo /…/, in songi so izvrstni!«
– Jean Teulé, avtor knjige
portret avtorja
Patrice Leconte (1947, Pariz) je po študiju na pariški filmski šoli IDHEC (danes Fémis) več let delal kot pisec in risar stripov pri francoski stripovski reviji Pilote. Francoskemu občinstvu se je priljubil z lahkotnimi komedijami, kakršni sta Les bronzés (1978) in Pridi k meni (Viens chez moi, j’habite chez une copine, 1981), mednarodno pozornost pa pritegnil leta 1989, ko se je njegov psihološki triler Gospod Hire (Monsieur Hire) uvrstil v tekmovalni spored festivala v Cannesu. Leta 1996 je posnel kostumsko dramo Smešno (Ridicule), ki mu je poleg nominacij za oskarja in zlato palmo prinesla štiri cezarje in nagrado BAFTA za najboljši tujejezični film. V režiserjev obsežni opus poleg omenjenih sodijo še: Frizerkin mož (Le mari de la coiffeuse, 1990), Dekle na mostu (La fille sur le pont, 1999), Mož z vlaka (L’homme du train, 2002), Zaupne besede tujca (Confidences trop intimes, 2004) in številni drugi. Trgovinica za samomore je Lecontov prvi animirani celovečerec, na domačih platnih pa smo si nazadnje lahko ogledali njegov najnovejši igrani film, po romanu Stefana Zweiga posneto romantično dramo Obljuba (Une promesse, 2013).
kritike
»Ta ljubka mala steklenička kisika je kot nalašč za naše krizne čase /…/ Humor je karseda črn, risba elegantna in domiselna in govori se, da ima Tim Burton razlog za ljubosumje.«
– François-Guillaume Lorrain, Le Point
»Vsak, ki mu je bila všeč Mrtva nevesta (The Corpse Bride), bo v filmu užival.«
– Lisa Nesselson, Screen Daily
»Križanec med Charlesom Addamsom in revijo Mad.«
– Peter Debruge, Variety
»Iz filma veje mrtvaški duh po Timu Burtonu, a humorna grozljivost Edwarda Goreyja in družine Addams sta boljši referenci za ta črnokomični animirani celovečerec, v Pariz umeščeno razposajeno komedijo, ki izžareva topli humanizem eklektičnega režiserja Patricea Leconta.«
– Deborah Young, The Hollywood Reporter
»/…/ nekje med črnim humorjem in poezijo obupa.«
– Cécile Mury, Télérama
»Oda dobri volji.«
– Thomas Sotinel, Le Monde
»Leconte se poigrava z idejo, da bi porast prodaje v Trgovinici za samomore povezal s trenutno gospodarsko recesijo, a turobno šaljivi ton in stilizirana grotesknost film povezujeta z daljšo tradicijo evropskega nelagodja.«
– John Semley, Cinema Scope
»Odličen film, ob katerem pozabimo, da gre za režiserjev prvi animirani celovečerec. /…/ Čeprav je zelo blizu estetiki Tima Burtona /…/, ima Trgovinica za samomore lasten vizualni slog /…/.«
– Positif
»Naj živi Trgovinica za samomore! /…/ Hkrati odbit, drzen in poln življenja.«
– Le Figaro Magazine