S Tretjim umorom se japonski mojster družinske drame Hirokazu Koreeda, dobitnik letošnje zlate palme za Tatiče, prvič podaja v kriminalni žanr.
»Ko sem se pogovarjal z odvetniki /…/, so mi vsi rekli: ‘Sodišče ni kraj, kjer bi ugotavljali resnico.’ Rekli so, da nihče ne more vedeti resnice. Mislil sem si: ‘To je zanimivo.’ /…/ Zdelo se mi je, da bi se najbolj približali pravemu sojenju, če bi junak zapustil sodišče, gledalec pa kino, ne da bi bila resnica popolnoma razkrita, a z občutkom, da je nekaj nenadoma postalo bolj jasno.«
– Hirokazu Koreeda
»Po štirih družinskih dramah, v katerih je raziskoval /…/ ‘ritme vsakdanjosti’ (Želim si (2011), Sestrica (2015) …), se bo ta režiserjev zasuk v kriminalni triler morda zdel drastičen. Hladna paleta Japonske pozimi in stilizirana cinemaskopska fotografija – po režiserjevih besedah navdihnjena z žanrskimi filmi, kakršna sta Mildred Pierce Michaela Curtiza in Sedem Davida Fincherja – dajeta slutiti, da gre za interpretacijo znane formule: niponski noir, če hočete. A tisto, kar na začetku deluje kot vaja v žanru, se kmalu razvije v metafizično raziskovanje objektivne resnice ter sposobnosti pripovedi, da oblikuje in včasih popači svet okoli nas. /…/ Koreeda uporabi moč žanra – njegove vijuge in obrate, razkritja in zaplete – za nenavaden cilj: namesto pomirjevalnega zaključka nam ponudi kompleksno moralno uganko. /…/ Tretji umor je domiseln prispevek v kanon sodobne kriminalne drame; delo, katerega najgloblje skrivnosti segajo dlje od osrednjega zapleta.«
– Michael Leader, Sight & Sound