zgodba
Bertrand in Lorraine sta med tistimi, ki ostanejo. Tistimi, ki nervozno korakajo gor in dol po hodnikih, ki zastavljajo prepovedana vprašanja, ki jih opazijo v vrsti pred trafiko, ki ob kavi preglasno govorijo in skrivaj kadijo zgoraj, na strehi bolnišnice, kjer se zdravijo njihovi možje in žene. Da bi si pomagala vzdržati breme krivde, ki jo čutita, ker sta živa, se Bertrand in Lorraine odločita, da si bosta pomagala živeti, se smejati in še vedno ljubiti.
Anne Le Ny, igralka, scenaristka in režiserka, v iskrenem in sočutnem režijskem prvencu razgali boleče soočanje s smrtjo najbližjega. Kljub bolezni in tabujem želja po življenju in ljubezni ostaja. Močnejša kot kdajkoli prej.
iz prve roke
»Vedno sem pisala, ko sem našla nekaj prostega časa. Bilo je zabavno, a nikoli preveč resno. Nato pa sem v nekem trenutku, zakaj pravzaprav niti ne vem, začutila, da sem pripravljena za malce bolj ambiciozen korak in nekaj bolj osebnega. Prvi scenarij sem napisala v prepričanju, da ga ne bom sama režirala. /…/ Moj poklic je igranje in nisem se čutila upravičene do pozicije režiserke. Najprej sem morala dokazati, da zmorem napisati scenarij celovečernega filma. In ker je moj prvi projekt nastajal precej dolgo, sem vmes napisala scenarij za tale film, z mislimi na to, da naredim korak naprej, v vlogo režiserke.«
– Anne Le Ny, režiserka, scenaristka, igralka
portret avtorice
Ann Le Ny je od leta 1991 odigrala številne televizijske in filmske vloge. Sodelovala je z režiserkami in režiserji, kot so Agnès Jaoui (Le goût des autres, 2000), Patrice Leconte (Mon meilleur ami, 2006) in Claude Miller (La petite Lili, 2003). V režiserske in scenaristične vode je uspešno zaplula s prvencem Tisti, ki ostanejo. V filmu, nominiranem za nagrado César Francoske filmske akademije za najboljši režijski prvenec in izvirni scenarij, glavni vlogi odigrata izvrstna Emmanuelle Devos (v Sloveniji smo jo imeli priložnost videti v Desplechinovih filmih Kralji in kraljica (Rois et Reine, 2004) ter Božična zgodba (Un conte de Noël, 2008), pa tudi v biografski drami režiserke Anne Fontaine Coco Chanel (Coco avant Chanel, 2009)) in Vincent London (videli smo ga v Petek zvečer (Vendredi soir, 2002) režiserke Claire Denis in pred kratkim v filmu Dobrodošli (Welcome, 2009) Philippa Lioreta). Leta 2008 je Ann Le Ny napisala scenarij za film Didine, posnet v režiji Vincenta Dietschyja. Les invités de mon père (2010), tretji film, ki ga je ustvarila kot režiserka leta, je humorna družinsko-družbena kronika Francije 21. stoletja.
kritike
»Osupljiv prvenec karakterne igralke Anne Le Ny v vlogi scenaristke in režiserke.«
Variety
»V tankočutni, prodorni psihološki drami se ponovno srečata Vincent Lindon in Emmanuelle Devos, zakonski par iz filma La Moustache … Zgodba, ki se večino časa odvija v bolnišnici, kjer njuna življenjska partnerja, ki ju nikoli ne srečamo, zdravijo za rakom, razkriva vse globljo vez med obupanima, trpečima posameznikoma …«
The New York Times
»Nenavadno optimističen, pogosto humoren in ves čas prepričljiv film. Požrtvovalno mu služita izjemna igralca, ki svoji vlogi prej naselita, kot odigrata, in čustva vzbujata povsem brez napora.
Elle
»Ann Le Ny že od svojega prvenca Tisti, ki ostanejo dokazuje, kdo je: nadarjena kršiteljica pravil, rahločutna prestopnica tabujev. Nobenega moraliziranja, nobenega manihejstva in popolna igralska zasedba.«
– Marianne
»Film se izogne klišejem, vendar nas pusti v nejasnosti – zakaj se je Bertrand odločil tako, kot se je? Film je skoraj neprijetno podoben resničnemu življenju, kjer se tako pogosto sprašujemo zakaj …«
Paris Update