Laura se z očetom Wilsonom nastani v vili, ki jo je treba obnoviti, saj jo lastnik želi prodati. Tam naj bi prenočila, s popravili pa začela naslednje jutro. Kaže, da vse poteka tako, kot sta si zamislila, dokler Laura ne zasliši zvoka, ki prihaja iz zgornjega nadstropja in postaja vse glasnejši. Oče se odpravi pogledat, kaj se dogaja. Film naslednjih 73 minut sledi Lauri, ki si prizadeva zapustiti hišo, v kateri se skriva grozljiva skrivnost …
»Kamera ima veliko prednosti, poleg privlačnega videza. Velikost in teža sta nam omogočala gladke in lahkotne premike po hiši, ne da bi obtežili hrbet snemalca. Poleg tega nam zaradi izjemne občutljivosti slike ni bilo treba veliko zapraviti za luči. Pomembno se je spomniti, da smo Tiho hišo posneli s 6000 dolarji. V celotnem filmu smo uporabili dve ročni luči in nekaj svetlobnih cevi. Resnično je vredno imeti zanimivo zgodbo, ki je občinstvu povedana privlačno. Zgodbo smo izvirno in ustvarjalno podali z lahko prenosno kamero.« (Gustavo Hernández)
Gustavo Hernández
Rojen leta 1973 v Montevideu v Urugvaju. Leta 1995 je diplomiral iz družbenih komunikoloških ved, nato pa nadaljeval izobraževanje na filmski šoli v Urugvaju, na kateri je diplomiral leta 2002. Posnel je številne kratke filme, nekateri od njih so bili nagrajeni.
filmografija
1998 La senal (kratki)
1999 Corazon delator (kratki)
2000 Informe (kratki)
2001 La carta (kratki)
2002 Hugo Lopez Montagno (kratki)
2006 Humo azul (kratki)
2007 Adicciones (televizijska serija, 1 del)
2010 La casa muda (Tiha hiša)