zgodba
»Srečanje slavne pisateljice Jun-hee s staro znanko in znancem ima rahlo grenak priokus: Se-won, ki je opustila pisanje in odprla knjigarno na obrobju Seula, ji še vedno dolguje komentar o njeni zadnji knjigi; Hyo-jin, filmski režiser, pa nikoli ni uresničil načrtovane priredbe njenega romana. Toda še veliko bolj zaskrbljujoče je, da Jun-hee že nekaj časa ni objavila ničesar. Vrh vsega je začela dvomiti o svoji pisateljski metodi in senzibilnosti, ki je bila od nekdaj temelj njenega sloga in njene karizmatične, brezkompromisne osebnosti. Jun-hee med sprehodom po parku z režiserjem in njegovo ženo spozna Kil-soo, slavno igralko, ki doživlja podobno ustvarjalno krizo. Med ženskama se splete močna vez in pisateljici se kmalu porodi ideja za filmski prvenec.
Sedemindvajseti celovečerec Hong Sang-sooja je priložnost za očarljivo srečanje med Kim Min-hee in Cho Yun-hee. Režiser v svojem najnovejšem filmu razmišlja o vplivu časa na življenja, posvečena umetnosti, hkrati pa slavi lepoto naključnih srečanj in pomen iskrenosti v nepoštenem filmskem poslu. To je hvalnica, ali bolje, ljubezenska izpoved igralcem. Tudi če poznate Hongovo dosledno obvladovanje forme, vas nič ne more pripraviti na srce parajočo odkritost pričujočega filma.«
– Berlinale
kritike
»Naslovna junakinja /…/ je pisateljica v ustvarjalni krizi, ki svoj boj opisuje kot strah pred ‘napihovanjem majhnih stvari v nekaj pomembnega’ – načinom pretvarjanja, ki je pri ustvarjanju fikcije ne more prenašati. Kot zadnja v dolgi vrsti režiserjevih alter egov (in redka ženska med njimi) oznanja evangelij majhnosti. Lahko bi celo rekli, da artikulira etiko, ki se skriva za Hongovimi deflacijskimi težnjami, izraženimi v obliki humorja in zavračanj (jasnega zaključka, psihologije, berljivosti). Zdi se logično, da je v Hongovem vesolju, kjer je brezsmiselnost neke vrste resnica, to smrtni greh: zahtevati pomen tam, kjer ga ni.«
– Dennis Lim, Tale of Cinema
»Hong se v svojih ohlapnih, jasnih pripovedih že nekaj časa osredotoča na ženske. Jun-hee v interpretaciji Lee Hye-young – korejske televizijske zvezdnice, katere filmsko kariero je obudil Hongov izvrsten zadnji film In Front of Your Face (2021) – je ena njegovih najbolj živih junakinj. Filmi, ki bi se tako trudili podati zaokrožen portret ženske Jun-heejine starosti, so že sicer precej redki, takšne, ki bi na tako igriv način prikazovali težavno, a plodno razmerje starejše ženske z lastnimi ustvarjalnimi impulzi, pa bi sploh morali iskati z lupo. Jun-heejinega filma gledalci nikoli ne vidimo, prav tako ne njegovega snemanja. Naj bodo Hongovi liki še tako obsedeni s snovanjem filmov, pisanjem in kreativnostjo, režiserja veliko bolj zanimajo pogovori, poslušanje, vohanje divjih rož, uživanje hrane in pijače, celo spanje – čutni, vsakdanji, spontani užitki življenja.
Ko se Jun-hee med popivanjem z Man-soojem poigrava z idejami za film, se pesnik pritoži: ‘Ali ni to malo preveč improvizirano?’ Če bi šlo za katerega koli drugega režiserja, bi Pisateljičin film morda deloval natanko tako. Toda pri Hong Sang-sooju – zlasti za tiste, ki smo doživeli trenutek razodetja, po katerem se kar nismo več mogli nasititi njegovih peripatetičnih, pozabljivih in nepopolnih tuhtanj o življenju in umetnosti – bi bil nenaden zasuk k jasnim zapletom in pripovednim lokom izdaja. Zame je bil prelomen film On the Beach at Night Alone iz leta 2017. Če svojega še niste našli, to morda ne bo Pisateljičin film, saj delo deluje močneje znotraj režiserjevega kontinuuma kot zunaj njega. Toda čez dva ali tri filme se bo to najverjetneje zgodilo. Medtem pa mi dovolite, da vam napolnim kozarec.«
– Jessica Kiang, Sight and Sound