zgodba
Stari tajkun se odloči, da se bo v zgodovino zapisal kot producent kultnega filma. Ker hoče le najboljše, najame priznano režiserko Lolo Cuevas. Prestižno ekipo dopolnita igralca z velikim talentom, a še večjim egom: hollywoodski lomilec ženskih src Félix Rivero in radikalni gledališki igralec Iván Torres. Oba veljata za legendi, a nista ravno najboljša prijatelja. V nizu vse bolj nenavadnih preizkušenj, ki jima jih pripravi Lola, se morata Félix in Iván soočiti ne le drug z drugim, ampak tudi z lastno igralsko zapuščino.
iz prve roke
»Igralci smo v resnici zelo negotovi ljudje. Neprestano smo izpostavljeni. Ne igramo glasbil, ne slikamo, ne pišemo knjig. Smo sami svoj inštrument. Kadar nam ne uspe kot igralcem, zato mislimo, da nam je spodletelo tudi kot ljudem. /…/ Prizori niso tako zelo pretirani; stvari, ki se dogajajo na vajah, so pogosto hujše od tistega, kar vidimo v Tekmecih. Igralci počnemo veliko neumnosti.«
– Antonio Banderas
»Ne bom razkrila, kateri režiserji so navdihnili moj lik. Ampak vse, kar smo delali, smo delali z naklonjenostjo.«
– Penélope Cruz
»Filmi pogosto prikazujejo, kako nastaja film, opisujejo težave pri produkciji ter raziskujejo zadrege in vprašanja, povezana z izvedbo projekta. Redkeje pa imamo priložnost opazovati, kaj delajo igralci, da nas spravijo v jok ali smeh, da v nas izzovejo čustva. Tekmeca raziskujeta ta zapleteni in edinstveni proces, ki je običajno skrit pred očmi širše javnosti. Penélope, Antonia in Oscarja je nedvomno pritegnila možnost, da posnamejo film, v katerem bodo lahko razmišljali o svojem poklicu, o njem spregovorili kot insajderji. Film je zgrajen okoli igralskih vaj pred snemanjem. Vsaka vaja deluje skoraj kot samostojna in zaključena celota ter predstavlja nekakšno mojstrsko delavnico, na kateri trije veliki igralci razkrijejo, kako gradijo čustva pri gledalcu. Proces umetniškega ustvarjanja, strokovna kompetentnost, ego, potreba po prestižu in priznanju, različne igralske šole ter napetosti med umetniki z različnimi ozadji in cilji so nekatere izmed tem, ki so nas v filmu najbolj zanimale.«
– Gastón Duprat
kritike
»Tekmeca se neusmiljeno norčujeta iz pompoznosti in idiotizma igralskega poklica, hkrati pa z vso resnostjo prikažeta čarovnijo, ki je nujna sestavina vsake velike igralske predstave. /…/ Film je v marsičem satirična zbirka skečev, ki pa tako zelo uspe zaradi predanosti igralcev in dejstva, da nikoli ne zaide v območje absurda. Veliko najboljših šal ne izvira iz situacij, temveč iz natančnih interakcij med igralci, ki ponudijo pravo učno uro komičnega timinga in pikrih replik. Vsaka vrstica je odigrana brezhibno, zlasti Penélope Cruz /…/ dokazuje, da je velikanka komedije, ki je predolgo mirovala.«
– David Jenkins, Little White Lies
»Tekmeca je takšen užitek gledati predvsem zaradi podrobnosti. Od tiskovnih konferenc prek smrtno resnih razprav o igralskih metodah do brezkončnih medsebojnih obračunavanj – film vedno znova zadene žebljico na glavico. /…/ Če hočete vedeti, kateri je bil najbolj smešen film festivala v Benetkah, je odgovor na dlani: Tekmeca sta brez konkurence.«
– Sophie Monks Kaufman, The Playlist
»Penélope Cruz in Antonio Banderas po vsej verjetnosti dobro vesta, kako je delati s svojeglavimi in vzkipljivimi režiserji – v špansko-argentinski komediji Tekmeca se jim zdaj veselo maščujeta. /…/ Ta živahna, elegantno izpeljana farsa /…/ ponuja tako komične kot vizualne užitke, za nameček pa še izvrstno igro trojice glavnih igralcev.«
– Jonathan Romney, Screen Daily
»Argentinca Gastón Duprat in Mariano Cohn se že nekaj več kot desetletje ukvarjata z vprašanjem varljivega v umetnosti, pri tem pa ju vodi poseben občutek za komedijo, ki ni le preprosta parodija, temveč analiza običajev in celo nebrzdan ‘performans’. Doslej sta več kot genialno analizirala likovno umetnost /…/, književnost /…/ in celo arhitekturo /…/. Čas je bil za film. Da pa bi se tega lahko lotila /…/, sta potrebovala pomoč igralcev, ki so bili pripravljeni razgaliti bedo, pasti in morda tudi prevare svojega poklica; igralcev, ponosnih, da lahko razgalijo sami sebe. /…/ A to ni le prismuknjen in zelo zabaven komentar kapric filmske industrije, ampak še bolje – domiseln mehanizem, ki zrcala ne nastavlja le sedmi umetnosti, pač pa tudi gledalcu samemu, ne glede na poklic.«
– Luis Martínez, El Mundo
»Če vas sezona filmskih nagrad s samohvalnimi govori in zaigranimi čestitkami spravlja ob živce, vam ta igriva in divje zabavna španska satira /…/ ponuja čudovit protistrup. Privoščite si odmerek pozornosti lačnih igralcev, negotovih zvezdnikov, auteurjev visoke umetnosti in nečimrnih bogatašev, pa boste pripravljeni na kolikor hočeš govorov o edinstveni alkimiji ustvarjalnega procesa.«
– Phil de Semlyen, Time Out