zgodba
Nick in njegov mlajši brat odraščata v težkih razmerah; njuno otroštvo zaznamujejo revščina, nasilje in alkohol. Z rojstvom bratca posije v njuni življenji žarek upanja, a tragični dogodek ju nazadnje loči za več let. Ko se znova srečata, je triintridesetletni Nick osamljen in jezen bivši kaznjenec, njegov brat pa odvisnik, ki se po najboljših močeh trudi skrbeti za svojega šestletnega sina …
Submarino je presunljiva in neprizanesljiva socialna drama, ki jo je po priznanem romanu Jonasa T. Bengtssona priredil Thomas Vinterberg (Praznovanje, Lov). Film je doživel premiero v tekmovalnem sporedu Berlinskega filmskega festivala.
iz prve roke
»Takoj sem začutil, da je tema [romana] pomembna in univerzalna. Vsi liki se na neki način trudijo držati glavo nad vodo. Film govori o ljudeh, ki jim ne uspe priplavati na površje. Naslov se pravzaprav nanaša na mučilno metodo tiščanja glave pod vodo. Kljub temu da v filmu tega ne poudarjam posebej, sem želel naslov obdržati kot namig. /…/ Občutke starševske odgovornosti v Submarinu sem doživljal zelo intenzivno. Nikoli nisem živel v zavetišču ali zbiral praznih steklenic za denar, a kot oče dveh otrok sem se zlahka poistovetil s temami, ki jih film obravnava. Gre za tisti nenehni strah, da ti bo kot staršu spodletelo, da ne boš mogel izpolniti svoje odgovornosti. Zelo pomembno se mi je zdelo osredotočiti se na človečnost likov. Želel sem, da bi se gledalec vsak trenutek zavedal njihove krhkosti. Ne glede na to, kako brutalna so nekatera njihova dejanja, bi se morali vsak hip zavedati njihove ranljivosti.«
– Thomas Vinterberg, režiser in soscenarist
portret avtorja
Thomas Vinterberg (1969, Kopenhagen) je s kratkim filmom Sidste omgang leta 1993 diplomiral na Danski filmski akademiji. Leta 1995 je skupaj z Larsom von Trierjem spisal manifest slovite danske Dogme 95. Po njenih zapovedih je tri leta kasneje posnel prvi film tega gibanja, Praznovanje (Festen). Delo je doživelo izreden uspeh in pobralo številna mednarodna priznanja, vključno s posebno nagrado žirije v Cannesu. Vinterberg je režiral dva filma v angleškem jeziku: apokaliptično znanstvenofantastično ljubezensko zgodbo Vse za ljubezen (It’s All About Love, 2003) z Joaquinom Phoenixom, Claire Danes in Seanom Pennom ter Drago Wendy (Dear Wendy, 2005) po scenariju Larsa von Trierja. Njegovemu šestemu celovečercu Submarino je lani sledil v Cannesu nagrajeni Lov (Jagten).
kritike
»Soustanovitelj Dogme Thomas Vinterberg se vrača v vrhunski formi. /…/ Kljub temu da je nekatere prizore težko gledati, pa ne gre za vdajanje pesimizmu. Kar ga dviguje visoko nad raven slumovskega turizma, je duh upanja in človečnosti, ki ga preveva. Le redko smo lahko videli tako mračen in hkrati feelgood film – in to vsekakor je feelgood film: deluje kot čustvena masaža, ki nam prizadene bolečino in nas hkrati prerodi.«
– Lee Marshall, Screen Daily
»Submarino je morda prav tisti film, ki so ga ljubitelji Praznovanja čakali več kot desetletje. Vinterbergovo zadnje delo je pretresljiv, močan portret dveh bratov, žrtev malomarne, z alkoholom zasvojene matere /…/.«
– Laura Kern, Film Comment
»Submarino je drzen podvig, ki nas s preobilico bridkosti kot po čudežu uspe pritegniti. Vinterberg ne izbere lahke poti, saj bi nas skrajno bedno življenje dveh bratov lahko tudi odvrnilo. Nekaj časa traja, a ko se privadimo na dosledni filmski slog, nas film osvoji.«
– Mariska Graveland, De Filmkrant
»Submarino,ki ga je posnel Thomas Vinterberg, avtor Praznovanja, je film o dedovanju “izvimega” greha, ki je neizbrisen (in za katerega se ni mogoče spokoriti), film o dedovanju občutka krivde, ki je večna, film o kalvinistični predestinaciji, ki ji ni mogoče zbežati, film o Bogu, ki je zadolžil ljudi, film o dolgu, ki ga ni mogoče odplačati. Oba brata živita v socialni bedi, deklasirana, izključena in zadušena, z glavo pod vodo (sub-marino!). Bog in kapital delata skupaj. Z roko v roki. Dolga jima ni mogoče odplačati. Ni kaj, tipični slovenski film.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina