Prvič na sporedu kina Sloga od 1. 9. do 15. 12. 1986.
Filmsko kopijo je prijazno zagotovila Slovenska kinoteka.
Ko je »porno šik« auteur Chuck Vincent leta 1983 posnel Strasti, je ta burna, melodramatična romanca predstavljala enega zadnjih utrinkov umetniško ambiciozne kinematografske pornografije. A ko so Strasti kot prvi trdi pornič leta 1986 prispele v Slogo, so s 101.624 gledalci postale največji hit leta in še danes veljajo za enega najbolj gledanih filmov v Sloveniji. Nostalgično si ga bomo ogledali na prav tisti filmski kopiji, ki se je vrtela v bivši Slogi.
»’Četrta stena’ je dokončno padla, ko so leta 1986 prišle Vincentove Strasti /…/. Ja, bil je daleč največji hit leta. Res daleč, daleč pred Mojo Afriko, Poletjem v školjki in Policajem z Beverly Hillsa. Film, ki je stresel Slovenijo in socializem.«
– Marcel Štefančič. jr., Retroseks: Nekoč v Slogi
»/…/ Strasti še vedno ostajajo slovenski filmski fenomen: več kot sto tisoč obiskovalcev si ga je ogledalo v eni sami kinodvorani, kar je pred Strastmi uspelo samo še vseslovenski uspešnici To so gadi. Toda pozor, Gadi so bili namenjeni gledalcem vseh generacij, medtem ko so v Slogo spuščali samo starejše od 18 let. Poleg tega so se Gadi vrteli v eminentnem kinu Union, Strasti pa v kinu pri železniški postaji, kot so ga radi poimenovali samozvani ljubitelji filma.«
– Max Modic, Retroseks: Nekoč v Slogi
»Zamislite si tole situacijo! V malo mesto prvič v njegovi zgodovini pride film, ki po formalnih določilih zahodnih cenzur (ki so hkrati edina veljavna določila) spada v kategorijo trdega porniča, in se nastani v lokalnem kinematografu, specializiranem za temu filmu nekako podobne filme. V tem mestu se nahaja tudi redakcija žensko-družinske revije in v njej se brž ukreše ideja, da bi do nepovabljenega prišleka zavzeli stališče. Sestavi se torej seznam interdisciplinirancev, ki se jim prisojajo ustrezne kompetence. Da bo med njimi kak psiholog, sociolog, psihiater, kriminolog, ženska in za nameček še filmski kritik, se razume samo po sebi. Zamisel je tale: naj si povabljenci grejo ogledat film, nato pa se bodo zbrali na okrogli mizi in se pogovorili, kako stvari stojijo. /…/ Da je zgolj apriorno verovanje, da je film bodisi umetniški bodisi pornografski, odločilno pri tem, kako bo vrli meščan reagiral; da torej predsodek, ne pa gledanje, o vsem odloči, nam izvrstno dokazuje prav zadevna okrogla miza. Kaj so ti ljudje (ali vsaj nekateri med njimi) počeli v Slogi, sicer ne vem. Če bi gledali film, bi morali videti, da je supermoralen in družinotvoren. Saj pripoveduje prav to, da je ves tisti seks, ki ga imata zaljubljenca z drugimi partnerji, nezadovoljiv natančno zato, ker manjka ljubezni. Kaj tu pomagajo polmetrski penisi in polivanje s konjakom! Tisti seks na začetku, storjen V ljubezni (kar je sicer naslov filma), je edini, ki zaleže. A namesto, da bi se razveselili vetriča moralne prenove, se usajajo.«
– Bojan Baskar, Mladina (26. 9. 1986)
»Kino Sloga v Ljubljani že leta prikazuje mehke porniče, zadnja dva meseca pa tudi hardcore pornografijo na videu, v poznem terminu ob 23. uri vsak dan razen nedelje. S tem je kino Sloga postal prvi javni prostor v Jugoslaviji, kjer je širši javnosti omogočeno spoznavanje pornografskih vsebin. Zasluga za to gre direktorici Ljubljanskih kinematografov Meliti Novljan, po stroki diplomirani pravnici, po videzu zelo privlačni, po duhu bogati in po prepričanju poslovni ženski. Da so začeli v Slogi predvajati hardcore videe, je bila njena ideja. Doumela je, bržkone po statistiki obiska, da ljudje niso več zadovoljni s kinematografsko ponudbo, z drugimi besedami, da so napredovali v svojem razvoju in dorasli naturalističnim prizorom seksa. No, zavoljo varnosti se je bilo vendarle treba posvetovati s strokovnjaki različnih profilov, pa tudi s predstavniki t. i. družbene strukture – z mladino, upokojenci, KP, kulturno-prosvetnimi delavci – in od nikoder ni prišel negativen odgovor. Naslednji korak je bilo oblikovanje Programske komisije pri svetu delavcev, ki opravlja selekcijo filmov. Komisijo sestavljajo zunanji člani, filmski in drugi strokovnjaki, novinarji, politiki … Med njimi naj omenimo dr. Slavoja Žižka, filozofa, psihoanalitika, Petra Lovšina, ki je diplomiral iz primerjave erotike in pornografije, ter Miša Jezernika, sociologa in psihologa. Glavna težava direktorice Novljanove je bil prevod filmov, saj jih podnaslavljajo v slovenščini. Prevajalcem je bilo sprva nerodno, niso našli primernih izrazov v domačem jeziku, toda zdaj so tudi to rešili.«
– Goran B. Heršak, Start (9. 1. 1988, Zagreb)
Iz zgodovine kinematografa na Kolodvorski
Film je bil na sporedu v naslednjih obdobjih: 01.09.1986 – 15.12.1986 (21); 23.02.1988 – 08.03.1988 (2); 22.03.1991 – 10.04.1991 (2).