Pajkove noge drsajo ob golo kožo …
Nepojasnjeni zvoki se sredi noči prikradejo v temno spalnico …
Veliko, prazno hišo napolnjuje neznana prisotnost …
Injekcijska igla se vse bolj približuje …
Mrtva stvar, ujeta v steklenico formaldehida …
Orjaški pes bolšči, renči in razgalja zobe …
Nabor razvpitih in nadarjenih stripovskih ustvarjalcev je obelodanil svoje najbolj intimne nočne more ter iz njih izcedil barve, da bi tako prišli do izraza slepeča belina in trda tema senčnih svetov. Njihove prepletajoče se zgodbe, vsaka izrisana v enkratnem slogu, so zlepljene v hipnotičen, sanjski animirani ep, v katerem so utelešene raznorodne fobije, gnus in nočne more ter razgaljeni Strah v svoji najbolj goli, prvobitni in intenzivni obliki.
O filmu so povedali
»Zarjavele stranske ulice in hlapljivi duhovi, kot si jih predstavljajo mojstri groze. Kot britev ostre podobe, ki bodo zarezale v vaša zrkla in se tam ugnezdile za vekomaj. Srhljivo, vznemirljivo in nepozabno.« Guillermo del Toro
»Vse doslej je bil moj strah pred temo znosen, odkar pa sem izpostavil svoje nezavedno nočnim moram neobičajnih ustvarjalcev tega filma, bo moj račun za elektriko zrasel …« Philippe Mellot, BDzoom.com
»Sofisticirana demonstracija sodobne animacije z elementi Osmega potnika in Kafkove Metamorfoze.« Stephen Holden, The New York Times
»Brez dvoma eden največjih kinematografskih dogodkov leta 2008.« BD Sélection
Charles Burns v svojih stripih od nekdaj upodablja mračne svetove bizarne groze in žgečkljive znanosti. Za svojo poglavitno inspiracijo navaja pretirano izpostavljenost ameriški pop kulturi v mladosti. Takole pravi: »Moj oče je bil znanstvenik, ki je v resnici hotel risati stripe. Zato sem v mladosti lahko požiral ogromno stripov, ne da bi mi pri tem početju kdo grozil, da mi bodo zgnili možgani. Kot posledica tega so mi zgnili možgani.« Burns je bil eden zgodnjih in rednih sodelavcev legendarnega časopisa Raw, ki ga je urejal Art Spiegelman (Maus).
Na odločno razpoznaven, lažno naiven slog Marie Caillou so vplivale predvsem japonske ilustracije, kar med drugim pojasnjuje njeno veliko priljubljenost na Japonskem. Dela kot ilustratorka za številne evropske in japonske časopise ter revije. Leta 2003 je narisala in režirala kratek film Marika in volk.
Richard McGuire pri svojem delu meša računalniško tehnologijo z ročnim risanjem in papirnimi izrezki. Spisal in ilustriral je knjigo The Orange Book, ki je prejela zlato medaljo združenja ilustratorjev. Riše za časopise (Time Magazine, The New Yorker, Frau), televizijo, internet (večkrat nagrajena stran www.willing-to-try.com). Je avtor kratkega filma Micro-Wolf iz omnibusa Loulou et autres Loups.
Blutch je psevdonim Christiana Hinckerja, ki je na stripovsko sceno stopil leta 1988 z deli Pecos Jim, Waldo’s Bar in Mademoiselle Sunnymoon v reviji Fluide Glacial. Najprej se je pridružil francoski stripovski založbi L’association, leta 1996 pa prešel k časopisu A Suivre. Z Dupuyjem in Berbérianom je sodeloval pri zgodbi Endlich Glücklich Leben. Šele leta 2002 je objavil prvi barvni album Vitesse Moderne.
Lorenzo Mattotti je že s svojim zgodnjim delom Il signor Spartaco začel eksperimentirati ter s poglabljanjem v notranje svetove likov obračati na glavo način, na katerega so običajno risani stripi. Mednarodno slavo mu je leta 1986 prinesel strip Fires, ki ga je risal kar šest let. Nedavno je sodeloval pri omnibusu Eros, ki so ga družno režirali Wong Kar-wai, Steven Soderbergh in Michelangelo Antonioni.
Pierre di Sciullo je stripovski ustvarjalec in tipograf, znan po prepletih besedila in podob, obelodanjenih v številnih kontekstih (od publikacij do umetniških inštalacij). Za njegova dela velja, da premikajo meje tistega, kar je možno izraziti s tipografijo. Za svoje pionirsko delo je prejel vrsto nagrad.