zgodba
Strahinja in njegova žena Ababuo, oba stara osemindvajset let, sta Gano zapustila ob začetku migrantske krize. Posrečilo se jima je priti do Nemčije, a so ju deportirali nazaj v Beograd. Srbija morda res ni Nemčija, a Strahinja se trudi urediti novo življenje. Da bi si zagotovil azil, skuša postati igralec pri lokalnem nogometnem klubu in dela kot prostovoljec za Rdeči križ. A proces je dolgotrajen in vročekrvne Ababuo, ki si želi postati igralka v Londonu, to življenje ne izpolnjuje. Neke noči v azilni center prispe nova skupina sirijskih beguncev, ki se odpravljajo v zahodno Evropo. Med njimi je Ali, karizmatičen levičarski aktivist. Ababuo se mu najprej posmehuje, a že naslednji dan z njim pobegne iz Srbije, ne da bi o tem obvestila Strahinjo. Strahinja se na balkansko migrantsko pot odpravi s povsem drugačnimi razlogi od ostalih beguncev: zaradi ljubezni.
iz prve roke
»Srčika našega filma je nekaj zelo osebnega – ljubezenska zgodba. Trmasta, nenavadna in prelepa ljubezenska zgodba. Zgodba o moškem, ki se odloči zoperstaviti pravilom družbe in za ljubezen tvegati vse.
Moj rojstni kraj Beograd je bil med žarišči na tako imenovani balkanski migrantski poti. Pretresljivo je bilo videti te izgubljene in izčrpane ljudi na ulicah. Nekateri so bili revni, nekateri premožni, a večina jih je bila iz srednjega razreda, izobraženih in urbanih. Ljudje kot jaz. Nekateri so bili otopeli in molčeči, drugi polni adrenalina, napeti in nemirni. A skupen jim je bil strah pred tem, kar sledi.
V istem času sem razmišljal o sodobni interpretaciji enega najpomembnejših srbskih tradicionalnih epov, srednjeveške pesmi Strahinja Banović. Pomislil sem: kaj če je v novi priredbi narodni heroj mlad afriški begunec? Kakšen učinek bi to imelo na naše razumevanje narodne zapuščine in identitete?
Vztrajnosti pri iskanju boljšega in varnejšega življenja sem bil priča pri številnih beguncih, ki sem jih spoznal v času snemanja, in ta vztrajnost odseva tudi v Strahinjevem iskanju ljubezni. Gonilo obeh je nekaj inherentno človeškega in eksistencialnega, kar ljudi ne odvrne od nevarnosti ali negotovosti. Zame je to najboljši približek sodobni inačici velikih podvigov epskih junakov.«
– Stefan Arsenijević
portret avtorja
Scenarist in režiser Stefan Arsenijević se je rodil v Beogradu leta 1977. Diplomiral je iz filmske in TV-režije na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, kjer danes predava filmsko režijo na magistrskem študiju. Njegov kratki film Atorzija (2003) je prejel več kakor trideset domačih in mednarodnih nagrad, med njimi zlatega medveda na Berlinalu, nagrado Evropske filmske akademije in nominacijo za oskarja. Posnel je tudi epizodo omnibusa Izgubljeno in najdeno (Lost and Found, 2005; otvoritveni film Berlinale Foruma). Arsenijevićev prvi celovečerec Ljubezen in drugi zločini (Ljubav i drugi zločini, 2008) je premiero doživel na Berlinalu (Panorama Special), prejel številne mednarodne nagrade, ob premieri v Kinodvoru pa sta nas obiskala tudi režiser in glavna igralka Anica Dobra. Strahinja Banović je Arsenijevićevev drugi celovečerni film.