zgodba
Svet ga pozna po treh kriminalnih romanih, ki so izšli kmalu po njegovi prezgodnji smrti: Dekletu z zmajskim tatujem in njegovih nadaljevanjih. A preden je v enem samem ustvarjalnem izbruhu spravil na svet Lisbeth Salander in Mikaela Blomkvista, je Stieg Larsson živel življenje, ki ni bilo nič manj vznemirljivo od njegovih knjig. Kot raziskovalni novinar je vztrajno dokumentiral dejavnosti desničarskih skrajnežev, ki so tako doma kot po svetu pridobivali vse večjo moč. Bil je človek visoke morale in trdne volje, popolnoma predan svoji strasti in pripravljen tvegati življenje, da bi ubranil okope svobode in demokracije. Film vključuje intervjuje z Larssonovimi prijatelji in sodelavci, dramatizirane prizore iz njegovega življenja ter nikoli videne arhivske posnetke.
Dokumentarni portret švedskega pisatelja in novinarja Stiega Larssona, avtorja Milenijske trilogije, posvečen njegovi življenjski obsesiji: razkrivanju skrajnih desničarskih gibanj in njihovih strategij, kako priti na oblast.
iz prve roke
»Stiega vsi poznajo kot pisca kriminalk, a te knjige je pisal le v zadnjih dveh, treh letih /…/, večji del življenja pa je posvetil raziskovanju skrajne desnice. Zgodba je zelo relevantna za današnji čas, ko na Švedskem in drugod po svetu vznika vse več tovrstnih gibanj. /…/ Hoteli smo seveda, da bi bil film napet, nismo pa ravno skušali posnemati Fincherja ali kaj takega. V Stiegovem življenju je bilo zaradi tega, kar je počel, tako ali tako veliko suspenza – delal je pod krinko, grozili so mu. /…/ V intervjujih in dramatizacijah smo poskušali ustvariti posebno vzdušje. Ni se nam zdelo tako pomembno, kje se protagonisti nahajajo in kakšni so njihovi domovi ali pisarne, ampak smo se trudili, da bi vse skupaj približali prevladujočemu tonu filma, ki daje občutek trilerja.«
– Henrik Georgsson
kritike
»Življenje slavnega pisatelja je bilo ravno tako vznemirljivo kot njegova fikcija. /…/ Film /…/ prihaja ob pravem času. Njegova relevantnost se še posebej dramatično razkrije v arhivskem posnetku televizijskega intervjuja, kjer Larsson na vprašanje o stanju sveta jasnovidno in zlovešče odgovori: ‘Demokracija je ogrožena.’«
– Frank Scheck, The Hollywood Reporter
»V filmu ne boste izvedeli veliko o Lisbeth Salander, dobili pa boste pregled nad fašističnimi in nacionalističnimi gibanji na Švedskem in širše v zadnjih desetletjih, zaradi česar ta odlično narejeni dokumentarec daleč preseže okvire biografije.«
– Dennis Harvey, Variety
»Film nam Larssona predstavi kot obsesivnega deloholika, ki je kot goba srkal informacije in se ni nikoli obotavljal, ko se je bilo treba zoperstaviti vse bolj očitni prisotnosti neonacizma na Švedskem od sedemdesetih let dalje. Ljudje z naklonjenostjo opisujejo Larssona kot rahlo piflarsko, okorno figuro. V njihovem priznanju, da jih je v predanosti močno zasenčil, je čutiti iskrenost.«
– Allan Hunter, Screen Daily
»Georggson združuje govoreče glave z igranimi dramatizacijami in arhivskim gradivom. Igralec Emil Almén /…/ se preobrazi v piflarskega očalarja Larssona; čeprav igrani prizori v dokumentarcih pogosto delujejo površno, režiser s pomočjo času ustrezne scenografije in kostumografije naslika pristen portret protagonista in ustvari vzdušje, ki ni daleč od tistega iz Fincherjevih filmov ali Larssonovih romanov.«
– April Wolfe, The Wrap
»To ni običajna biografija, ampak bolj nefikcijska resnična kriminalka z Larssonom kot glavnim junakom.«
– Nick Allen, RogerEbert.com
»Arhivski posnetki neonacističnih parad iz srca evropske demokracije so srhljivi, tale doku pa ne pušča nobenega dvoma, daje bil Larsson med prvimi, ki so ugotovili, kam se obrača Evropa – potemtakem med prvimi, ki so zaznali veliko mutacijo, ki niso spregledali simptomov evropske refašizacije in ki so opazili vse očitnejšo normalizacijo – da ne rečem vangerizacijo neonacizma. Lažje razumete, zakaj je Larsson napisal priročnik za odpiranje pisemskih bomb. In lažje razumete, zakaj nekateri novinarji revije Expo govorijo zakrinkani in zatemnjeni. Tretja največja stranka v švedskem parlamentu so rasistični Švedski demokrati – ne, z dobički od Larssonovih bestsellerjev se ni financiral boj proti rasizmu in neonacizmu.« ZA
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Georgssonov dokumentarec ne govori o Larssonu, avtorju slavne trilogije Milenium, ampak o onem, zunaj Švedske manj znanem Larssonu, ki je razkrival neonaciste. /…/ Medtem ko razne »govoreče glave« pripovedujejo o Stiegu’ Larssonu in njegovi obsesiji s skrajno desnico, pa filmski pripovedovalec pokaže na razvojno linijo, v kateri je švedska skrajna desnica od Larssonovih skrivnih posnetkov neonacističnih razgrajanj in zborovanj napredovala v parlamentarne stranke in našla sorodne duše – tj. tiste, ki za začetek zadušijo demokracijo – še marsikje v Evropi.«
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik