Danes je blagajna odprta od 15:00 do 20:30 (odpre se čez 03:56).

Stena Die Wand

Julian Pölsler / Avstrija, Nemčija / 2012 / 108 min

Filmska priredba istoimenske literarne uspešnice avstrijske pisateljice Marlene Haushofer, ki prevprašuje odnos človeka do narave, živali in samega sebe.

režija Julian Pölsler, scenarij Julian Pölsler, Marlen Haushofer (roman), fotografija J. R. P. Altmann, Christian Berger, Markus Fraunholz, Martin Gschlacht, Bernhard Keller, Helmut Pirnat, Hans Selikovsky, Thomas Tröger, Richi Wagner, glasba Bern Jungmair, montaža Bettina Mazakarini, Natalie Schwager, Thomas Kohler, igrajo Martina Gedeck (ženska), Ulrike Beimpold (Luise), Karlheinz Hackl (Hugo), Wolfgang M. Bauer (moški), Julia Gschnitzer, Hans-Michael Rehberg (bajtarja)

festivali, nagrade Berlinale 2012 (nagrada ekumenske žirije), Karlovi Vari 2012, Strasbourg 2012, Seattle 2013

IMDb

Filmska priredba istoimenske literarne uspešnice avstrijske pisateljice Marlene Haushofer, ki prevprašuje odnos človeka do narave, živali in samega sebe.

Ženska se pridruži paru na poti v lovsko kočo v gorah. Ko se zvečeri, njena nova znanca odideta v pivnico, ona pa ostane s psom sama v koči. Naslednje jutro se par še vedno ne vrne, zato se ju ženska odpravi iskat v vas, a jo na poti čaka zaskrbljujoče odkritje: nevidna stena, za katero ni čutiti znakov življenja in ki jo ločuje od preostalega sveta. V družbi psa, mačke in krave mora zdaj preživeti sama v gozdu. O soočanju s strahovi in težavami na tej poti začne pisati dnevnik, čeprav morda nihče ne bo nikoli prebral njenih čustvenih zapiskov.

»Odraščal sem na gorski kmetiji nad dolino Paltental na avstrijskem Štajerskem, popolnoma ločeni od preostalega sveta, kjer sem v okolju veličastne narave odraščal v prečudoviti družini. Morda mi je zato narava tako pomembna. Nisem urbani nevrotik. Sem naravni nevrotik. Na žalost se je danes popolnoma izgubil občutek ponižnosti pred obličjem stvarstva. Ugotavljam, da bi v tem filmu narava lahko imela celo večjo glavno vlogo. Poleg komentarja pripovedovalke in Bachovih partit si v filmu več prostora zasluži tretja oblika govorice: tišina narave.«
– Julian Pölsler

Julian Pölsler
Rojen leta 1954 v Sankt Lorenznu (slov. Šentlovrencu) v dolini Paltental na avstrijskem Štajerskem. Na Filmski akademiji na Dunaju je študiral režijo in produkcijo, pozneje pa še režijo in dramaturgijo na dramski šoli Maxa Reinhardta. Od 1990 snema televizijske filme, za katere je prejel vrsto nagrad. Od leta 2003 uči na Dunajskem konservatoriju in na Dunajski tehniški univerzi. Leta 2006 je začel režirati še operna dela. Stena je njegov prvi film v kino distribuciji.

filmografija (izbor)
1991 Sehnsüchte oder Es ist alles unheimlich leicht (TV)
1992 Der Unschuldsengel (TV)
1995 Die Fernsehsaga – Eine steirische Fernsehgeschichte (A Styrian Television Story) (TV)
2001 Polt muss weinen (TV)
2002 Blumen für Polt (TV)
2003 Himmel Polt und Hölle (TV)
2009 Geliebter Johann geliebte Anna (Anna and the Prince) (TV)
2012 Die Wand (The Wall/Stena)

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Kinotrip / Zadnjič

Sveta krava! Vingt dieux!

Louise Courvoisier

petek, 11. 04. 2025 / 16:00 / Dvorana

Svež in zabaven prvenec Louise Courvoisier prinaša avtentično zgodbo o odraščanju na podeželju. Nepričakovani ljubljenec občinstva na filmskem festivalu v Cannesu izstopa z elegantno režijo in pristnimi igralskimi nastopi.

Edina zemlja No Other Land

Basel Adra, Hamdan Ballal, Yuval Abraham, Rachel Szor

petek, 11. 04. 2025 / 17:00 / Mala dvorana

Palestinski aktivist Basel Adra že več let snema, kako izraelski okupatorji uničujejo vasi v njegovi domači regiji Masafer Yatta. Med bojem za ohranitev svoje skupnosti splete nepričakovano zavezništvo z izraelskim novinarjem Yuvalom Abrahamom …

Ravno obratno Volveréis

Jonás Trueba

petek, 11. 04. 2025 / 18:00 / Dvorana

Ali je mogoč »dober« konec razmerja? Film španskega režiserja Jonása Truebe je igriv in duhovit pomežik klasični komediji ponovne poroke tridesetih in štiridesetih let, ki sporoča, da je v razhodu mogoče najti ravno toliko ljubezni in upanja kot v združitvi.