zgodba
Kljub velikim finančnim žrtvam zaposlenih in rekordnemu letnemu dobičku se vodstvo multinacionalke Perrin odloči zapreti eno svojih tovarn. 1100 zaposlenih se pod vodstvom zagrizenega sindikalista Laurenta Amédéa odloči zoperstaviti tej okrutni potezi. Pripravljeni so narediti vse, da bi rešili svoja delovna mesta.
iz prve roke
»Pod drobnogled sem vzel sistem, ki je z gledišča trga objektivno koherenten, a prav tako objektivno nekoherenten s človeškega gledišča. Ta dva zorna kota si v filmu stojita nasproti. Človeška dimenzija proti ekonomski. Kje se lahko ta dva pogleda srečata? Lahko v današnjem času sploh sobivata? Tema se mi zdi zanimiva, ker nisem prepričan, da veliko ljudi razume, kaj natanko se skriva za vsemi tistimi zaprtji obratov, o katerih vsak dan poslušamo v medijih. Ne mislim na tovarne, ki jih zapirajo, ker prinašajo izgubo. Mislim na podjetja, ki zapirajo obrate, kljub temu da ustvarjajo dobiček. /…/ Namen filma ni obsojati medije, je pa za gledalca zanimivo opazovati neskladje med domnevno objektivnim poročanjem o neki situaciji v televizijskih poročilih in resničnostjo mehanizmov, ki so na delu v ozadju spora. Ta resničnost je tu zajeta v filmskem procesu. V televizijskih poročilih ni časa za subtilnosti. Gre zgolj za poročanje o dogodkih z nekaj slikami, komentarjem in delčki intervjujev. /…/ Nasilnost enega napačnega koraka, ki ga ujame kamera, izniči upravičeno jezo in boj. Politiki lahko potem preprosto zajahajo ta val in pokažejo s prstom na tako imenovane huligane. /…/ En guerre nikakor ne opravičuje nasilja, opravičuje pa jezo. In pred jezo je trpljenje. Najprej je trpljenje, potem jeza, potem nasilje.«
– Stéphane Brizé
portret avtorja
Stéphane Brizé (rojen leta 1966 v Rennesu) je francoski režiser kratkih in celovečernih filmov, ki so bili prikazani na številnih mednarodnih festivalih. S filmom Zakon trga (La loi du marché), ki se prav tako ukvarja s tematiko človečnosti v primežu okrutnega kapitalizma, je leta 2015 tekmoval na festivalu v Cannesu, kjer je Vincent Lindon prejel nagrado za najboljšo moško vlogo. Film smo videli tudi na LIFFu. Tudi Stavka! je bila premierno prikazana v Cannesu.
kritike
»Eden največjih darov Stéphana Brizéja je, da zna odlično ustvarjati igrane filme v dokumentarnem slogu. Film se ponaša z izjemnim realizmom, kakršnega smo videli že v Zakonu trga, tu pa s svojimi množičnimi prizori (ki se izmenjujejo s taktičnimi spopadi med predstavniki delavcev ter gospodarstveniki in državniki) dobi epske razsežnosti, pri čemer nikoli ne podleže skušnjavi, da bi humanizem izrazil skozi čustveni odziv ali učinek preprostih besed.«
– Fabien Lemercier, Cineuropa
»Lindonova karizmatična prezenca je srce filma. V vlogo Amédéa resnično vnese občutek političnega in moralnega prepričanja ter gorečo vero v vrednote modrih ovratnikov /…/.«
– Geoff Andrew, Sight & Sound
»Film se v prvi uri precej osredotoča na podrobnosti delavske zakonodaje in pogajanj, zato da bi čim bolj stopnjeval niz zmag in porazov (predvsem slednjih), ki jih utrpi Laurent s svojo ekipo. Zdi se, da z vsakim dobljenim bojem le še več izgubijo, in najbolj nepozabne sekvence – denimo tista, kjer stavkajoči delavci vdrejo na sedež podjetja v Parizu, ali pa tista, kjer jih policisti dobesedno trgajo z vhoda v tovarno – razkrijejo fizično in psihološko ceno boja, v katerem je, kot se zdi, nemogoče zmagati.«
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter
»Stavka! dobro prikaže izmenjavanje solidarnosti in sporov med stavkajočimi delavci, ki stežka lovijo ravnotežje med trdnim vodstvom ter demokratičnimi in socialističnimi načeli, na katerih temelji njihova skupnost. Ko dnevi brez dela preidejo v tedne, vodstvo tovarne pa se še kar ne vda, se začne skupinska dinamika krhati. Kot se rado primeri, se usodni razkol zgodi na ločnici med pragmatizmom in načelnostjo ter med dolgoročnimi in kratkoročnimi koristmi /…/.«
– Jessica Kiang, Variety
»Kamera iz roke nas drži v tesni bližini z dobro izbranimi protagonisti, večinoma naturščiki. Čeprav je vsaka beseda vzeta iz scenarija in vsak premik kamere premišljen, ima gledalec vtis, da gleda spontano porajajoče se pristne situacije.«
– Lisa Nesselson, Screen Daily
»Brizé vrže gledalca v središče boja, pelje ga iz sejne sobe na ulice, z umirjenih mediacij na nasilne demonstracije, in ga do konca ne izpusti iz svojega prijema.«
– Ben Sachs, Chicago Reader
»Politika delavcev ne more zaščititi pred kapitalizmom, pred silo globalnega kapitala – okej, pred tistimi čarobnimi ‘tujimi investitorji’, ki jim sama podarja milijone, subvencije, koncesije, zemljišča in druge nepovratne ‘vzpodbude’. Delavci, ki imajo itak občutek, da živijo v podpalubju kapitalizma, med podganami in drekom, se lahko zaščitijo in odrešijo le sami. Uvodni citat Bertolta Brechta pove vse: ‘Kdor se bori, lahko izgubi. Kdor se ne bori, je že izgubil.’ Zaključni poduk je še drastičnejši.« ZA+
– Marcel Štefančič, jr., Mladina