zgodba
Zgodba o življenju in smrti osla Baltazarja – mladost je preživel v igri z deklico Marie, nato pa romal od lastnika do lastnika, enega ljubeznivega, drugega krutega …
Ko smo Akija Kaurismäkija v okviru Kinodvorovega praznovanja stoletnice vprašali, kateri film, ki se »pogovarja« z Jesenskim listjem, mu je še posebej pri srcu, je odgovoril: »Morda Bressonov Srečno, Baltazar.«
iz prve roke
»Osel simbolizira odkritost, preprostost in sprejemanje, nasproti njemu pa so ljudje, ki utelešajo oholost, pohlep, krutost, skratka vse naše slabosti. Osel trpi in umre.
Verjamem, da se živali in ljudje skrivaj sporazumevajo. Še posebej to velja v primeru oslov. Spomnimo se, kaj napiše Dostojevski v Bratih Karamazovih: ‘Človek, ne postavljaj se nad živali.’ In v Idiotu, ko pravi, da se je mlademu knezu Miškinu znova zbistril um, ko je na mestni tržnici slišal oslovsko riganje. Osel ima dušo, inteligenco in srce. S tem filmom ne želim ničesar dopovedovati ali dokazovati. Le povezave vzpostavljam, film pa naredi ostalo.«
– Robert Bresson, 1966
kritike
»To je isti človek, ki je napisal, da filmi ne potrebujejo glasbe, že naslednji trenutek pa v filmu Srečno, Baltazar uporabil kitarski instrumental. Če dobro pomislim, sam ne bi nikoli preživel v tem od Boga pozabljenem svetu, če ne bi bilo realističnih laži gospoda Bressona, za katere mu bom hvaležen do smrti in celo po njej.«
– Aki Kaurismäki
»Če preidemo k bistvu: srce parajoči in veličastni film Srečno, Baltazar /…/ Roberta Bressona je vrhunska mojstrovina enega največjih filmskih ustvarjalcev dvajsetega stoletja.«
– J. Hoberman, The Village Voice
»Mislim, da bi ga morali videti ljudje, ki gredo običajno gledat filme Charlieja Chaplina ali Jacquesa Tatija, torej tisti, ki zaidejo v kino enkrat na leto ali sploh nikoli. V tem filmu se skriva ves svet. Prav zares: v uri in pol, uri in štiridesetih minutah, vidimo svet od otroštva do smrti – vidimo vse. To se mi zdi resnično čudovito.«
– Jean-Luc Godard
»Godardova slavna trditev, da je film Srečno, Baltazar ‘svet v uri in pol’, nakazuje, kako kompaktna in hkrati izčrpna je Bressonova kratka, eliptična zgodba o življenju in smrti nekega osla. Nenehno kopičenje dogodkov, likov, skrivnosti in družbenih podrobnosti ter pomenljiva uporaba zvoka, prostora zunaj kadra in montaže – vse to ima čudežen učinek: režiserjeva pregovorna varčnost se spremeni v neskončno obilje, kar je morda osrednji paradoks Bressonove filmske ustvarjalnosti. Baltazar je tako zgoščen in kompleksen, da doseže gostoto – če nekoliko razširimo Godardovo metaforo – implodirane nove.«
– James Quandt
»Baltazar zame ostaja najdragocenejši med vsemi filmskimi dragulji. Noben drug film ni tako pretresel mojega srca in mojih misli.«
– Michael Haneke
»Srečno, Baltazar, morda največji in najbolj revolucionaren Bressonov film, je naporna, a izjemno dragocena izkušnja, ki je nikakor ne gre zamuditi.«
– Dave Kehr, Chicago Reader
»Pred desetletji sem v nekem intervjuju /…/ dejal, da je edini film, ki me je kdaj ganil do solz, Srečno, Baltazar. Mislim, da sem ga odkril kmalu po premieri. Od takrat v kinu nisem potočil niti ene solze. Robertu Bressonu torej dolgujem svoje trdno prepričanje, da postaviti žival v glavno vlogo ni le mogoče, temveč je lahko tudi pomemben vir čustev. /…/ Bresson me je naučil pomembno lekcijo: da lahko živalski lik občinstvo gane bolj kot najboljša predstava človeškega igralca.«
– Jerzy Skolimowski
»Od Baltazarja naprej vemo, da nas lahko le Bresson pripravi do tega, da začutimo neopisljivo, vidimo nevidno, se dotaknemo neotipljivega.«
– Gilles Jacob, Sight and Sound, 1966-67
»Ta film je morda režiserjev najbolj izpopolnjen in zagotovo najbolj ganljiv.«
– Geoff Andrew, Time Out
»[Film Srečno, Baltazar] ni intelektualen, pač pa totalen; deluje ravno toliko na čute kot na um.«
– Marguerite Duras
»Če bi iskali popolno narejen film, bi bil Srečno, Baltazar gotovo najboljši kandidat. Naj ta petdeset let stara mojstrovina uporabi (in priredi) še toliko konvencij filmske slovnice in pripovedi; zavrže jih še mnogo več.«
– Ignatiy Vishnevetsky, A.V. Club
»Lepota in nenavadnost tega filma je – kot vedno pri Bressonu – posledica preprostosti, varčnosti in seveda moralnega ozračja, ki izhaja iz estetske strogosti.«
– Jean Louis Schefer
»Robert Bresson je eden od svetnikov filmskega sveta, film Srečno, Baltazar pa njegova najbolj presunljiva molitev.«
– Roger Ebert
»Srečno, Baltazar je film, ki bo še naprej živel zunaj tradicionalnih omejitev časa in prostora.«
– Marco Mueller, Najboljši filmi vseh časov, Sight and Sound
»Film bi lahko potonil pod svojim simboličnim bremenom, vendar mu težo odvzameta hitrost in natančnost Bressonove ustvarjalnosti; z enim samim prizorom rok je dosegel več, kot bi večini režiserjev uspelo z dvema urama akcije in nasilja.«
– Anthony Lane, The New Yorker, 2007
»Če se zdi, da v Bressonovih filmih ni nikoli nič neumestno ali odveč, je to zato, ker si je prizadeval najti temeljno resnico podob. Niti ena slika ali zvok nista zapravljena – ali izgovor za samopoveličevanje – in iz takšne navidezne preprostosti se poraja svet občutkov.«
– Manohla Dargis, The New York Times
»Robert Bresson je začrtal pravila nove vrste filma in jih uresničil v svoji mojstrovini Srečno, Baltazar. To na videz odmaknjeno, hladno delo, ki ga je navdihnil odlomek iz romana Idiot Dostojevskega iz leta 1868, prekipeva od hrepenenja po pravičnosti in lepoti. Bressonov natančno odmerjeni portret osla in življenja na francoskem podeželju nas uči, kako s pomočjo filma videti svet z novimi očmi, ter razkriva potencial, ki se skriva v tem prizadevanju.«
– Kaya Genc, Najboljši filmi vseh časov, Sight and Sound