zgodba
Ivan je 76-letni upokojeni učitelj glasbe. Verjame, da je njegovo življenje končano, zato si kupi parcelo za grob s prekrasnim pogledom na Alpe in gre v dom za starejše, kjer želi v miru dočakati svoj konec. Ampak zgodi se ravno nasprotno: na tečaju računalništva odkrije strast za življenjem in končno začne živeti.
Srečen za umret je grenko sladka komedija o upokojencu, ki se odloči, da bo srečen preden umre. Iinspirirana z resničnim življenjem, je grenko sladka pripoved o staranju, ki najprej postreže z vsemi stereotipnimi predstavami, da bi jih nato obrnila na glavo. Je zgodba o tem, da za življenje nikoli ni prepozno.
o avtorju
Matevž Luzar (1981, Zagorje) sodi v plejado talentiranih slovenskih režiserjev nove generacije. Študiral je teologijo in kasneje vpisal režijo na AGRFT v Ljubljani, ki jo je zaključil leta 2009. Njegovi študentski kratki filmi so potovali po mednarodnih festivalih in prejeli številna priznanja. Največji uspeh je doživel s svojim diplomskim kratkim filmom Vučko, za katerega je med drugim bil nominiran tudi za študentskega oskarja (Annual Student Academy Awards® competition). Luzar je tudi uspešen scenarist, ki je za svoje scenarije prejel številna priznanja. Srečen za umret je njegov prvi celovečerni film.
kritike
»Pa vendar, Luzarju je uspelo iz zgodbe, ki se začne ‘na koncu’, domiselno izpeljati preobrazbo osrednjega lika, ki spozna, da s starostjo življenja ni nujno konec. In čeprav se zdi življenje v domu za ostarele malce idealizirano, Luzarju to ne prepreči, da ne bi gledalca vseskozi opominjal na resnične pereče probleme, s katerimi se soočajo starejši, od občutka zapuščenosti in nerazumevanja, predvsem s strani mlajših, do skoraj strahu pred zunanjim svetom, ki ga več ne razumejo in dohajajo. Srečen za umret je posrečen preplet drame in komedije o življenju v starosti, ki bo brez dvoma doživel topel sprejem pri najširšem občinstvu.«
– Denis Valič, Pogledi
»Srečen za umret je torej predvsem film o odnosih, o njihovemu vzdrževanju, grajenju in tudi rušenju. Pa naj bodo odnosi med generacijami, prijatelji, sostanovalci, sošolci, družinskimi člani ali ljubezenski odnosi. Medčloveški stiki nas osrečujejo, nanje pa lahko vplivamo sami, dokler jih ne prekine smrt. Vsako življenje ima predvidljiv konec. Srečen za umret je kljub temu optimističen film, saj nam pokaže, da nikoli ni prepozno za nov začetek. Luzar v svojem suverenem prvencu, lahkotnem prepletu komedije, drame in romance, starost res nekoliko romantizira, toda na ta način film približa širšemu občinstvu.«
– Klemen Černe, Planet Siol
»Film je narejen z izjemno mero cinefilske občutljivosti, a v sijajnjem spoju vsebine in oblike ne gre nikoli čez rob, da bi si čestital za domislice, ki so bolj ideje montaže in režije kot scenarija, torej temeljijo na tistih vrednotah, ki so jih zagovarjali novovalovci. /…/ V strahu pred močnim indivuduumom se ne zateka k nekakšni množici protagonistov, ki jih potem najdemo naflikane na plakat in se sprašujemo, za kaj pri vsem skupaj sploh gre. Tudi v tem pogledu je celovečerec Srečen za umret drugačen in izstopajoč. Nekonvencionalen! Njegovo univerzalno humanistično sporočilo, da ni nikoli prepozno za življenje, pa bi lahko kar lastnoročno apliciral na slovensko kinematografijo, da ni nikoli prepozno za nov začetek.«
– Gorazd Trušnovec, Ekran
»Luzar zna z zanesljivimi, vendar tudi dovolj svežimi režijskimi prijemi in s pomočjo domišljene fotografije Simona Tanška iz veteranov izvabiti njihovo bogato igralsko nanje, zgledno spelje pripoved in večinoma vešče obvladuje humorne prebliske.«
– Bojan Kavčič, Stop
»/../ medtem ko je Srečen za umret, celovečerni prvenec mladega scenarista in režiserja Matevža Luzarja, pravzaprav (po njegovih besedah) mladostniška komedija. Čeprav vsebuje mnoge elemente filmov, kot je Ameriška pita, ima film tudi močan socialno-dramski vidik, ki se ob izvrstni igri in dodelani produkciji odlično zlije s komičnim vidikom. To je pogosta ambicija režiserjev, a le redkim uspe tako dobro kot Luzarju ali denimo Petru Cattaneu v filmu Do nazga. Morda Srečen za umret ni dosegel te kultne angleške komedije, vsekakor pa je najbolj zabaven in optimističen od štirih filmov s podobno tematiko, ki smo jih videli v zadnjih mesecih/../.«
– Igor Harb, Vikend