zgodba
Nacistični Rim leta 1943: Matilde, Cencio, Fulvio in Mario so člani družine cirkusa, v katerem delajo kot »spake«. Lastnik cirkusa Israel izgine, ko skuša za vse poiskati pot pobega prek morja. Štirje prijatelji ne vedo, kaj storiti, saj se brez nekoga, ki zanje skrbi, zlasti pa brez cirkusa počutijo izgubljeni v mestu, ki ga pretresa vojna.
iz prve roke
»Film Spake na plan je nastal iz izziva: prikazati pustolovsko zgodbo, zgodbo o odraščanju in razmislek o različnosti v najtemnejših trenutkih 20. stoletja. Zato smo okupirani Rim v letu 1943 obravnavali čustveno in s spoštovanjem, a vendarle z nebrzdano uporabo fantastike. Tako so nastale štiri ‘spake’. So edinstveni posamezniki, ki po naključju živijo zgodbo, večjo od njih samih.
Ideja supermoči me je najprej skrbela, nisem hotel ponavljati svojega prejšnjega filma. Pri tem me je najbolj zanimalo, da je moč protagonistov posledica zveze štirih posebnih posameznikov, ne pa njihovih posameznih sposobnosti. Njihove sposobnosti sem skušal narediti izvirne in ‘filmične’ na svoj način, hkrati pa ne pozabiti na človečnost junakov – in jo pri tem povzdigniti. Kot vzor so nam služili filmi Toda Browninga, pa tudi mojstrsko delo Ženska opica Marca Ferrerija. Vselej smo bili prepričani, da morajo biti naši protagonisti resnične osebe, ki jih moramo obravnavati brez pomilovanja. Tudi sami zavračajo samopomilovanje in živijo kot navadni ljudje, ne kot pošasti.
Pomembno mi je razumevanje brez predsodkov – tudi razumevanje negativcev. Verjamem, da uspeh filmov, kakršen je naš, lahko merimo po zmožnosti prikaza ‘tridimenzionalnih’ negativcev. Franz, negativec v filmu Spake na plan, očitno predstavlja eno najtemnejših strani zgodovine, hkrati pa je popolna zguba, posledica družinske in družbene frustracije, ki ji Franz Rogowski podari skoraj ‘nerazumljivo’ nežnost. Zlobneži iz zgodovine filma, ki me najbolj strašijo, so tisti, ki skrivajo šibkost, trpljenje: na primer Buffalo Bill iz filma Ko jagenjčki obmolknejo in Darth Vader iz izvirne Vojne zvezd.«
– Gabriele Mainetti
portret avtorja
Gabriele Mainetti (Rim, 1976) je režiser, igralec, skladatelj in filmski producent. Po dveh kratkih filmih – Basette, ki je bil prikazan v Locarnu, in Tiger Boy – je režiral celovečerec Lo chiamavano Jeeg Robot (2015), ki je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med njimi sedem nagrad Davida di Donatella. Spake na plan so njegov drugi celovečerni film.