V sarajevskem hotelu Evropa so ravno sredi mrzličnih priprav na slovesnost ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, ko zaposleni napovejo stavko. Film Danisa Tanovića, dobitnika oskarja za Nikogaršnjo zemljo, je prejel srebrnega medveda in nagrado FIPRESCI v Berlinu.
kritike
»Neškodljivi, a zajedljivi duh Roberta Altmana prežema čudovito tekoč, izčrpen povzetek stoletja konfliktov. Ta film je ravno toliko izraz frustracije zaradi začaranega kroga sovraštva v Bosni in Hercegovini kot mojstrsko umerjena ansambelska drama, umeščena v hotel, ki združuje ves bosanski živelj. V filmu se brezšivno prepletajo Tanovićeve priljubljene teme; nedvomno gre za enega najbolj jasnih in pogumno podanih pregledov razdora, ki drži v šahu ta del sveta.«
– Jay Weissberg, Variety
»Tanović z enakim odmerkom zlobe in ironije oriše portret naroda, ki vlaga več truda v loščenje jedilnega pribora, s katerim je nekoč jedel Kirk Douglas, kot v pospeševanje družbenih sprememb. To je mračna, zlovešča diagnoza, ki jo je mogoče razširiti na vse področje sodobne Evrope, in Tanović se zanjo prav nič ne opravičuje. Tragikomedija se sprašuje, kolikokrat lahko umre neka celina, ne da bi iz te izkušnje potegnila kakršne koli nove zaključke.«
– Diana Dabrowska, Cinema Scope
»Tanovićeva begajoča kamera hiti od enega do drugega nadstropja, izrisuje povezave med različnimi hotelskimi stanovi in tako ponuja prostorski prikaz hotelske hierarhije. Režiserjev občutek za destilacijo osebnega iz globalnega, viden že v njegovem z oskarjem nagrajenem filmu Nikogaršnja zemlja iz leta 2001, se razvije v prepričljivo izjavo o zmožnosti posameznika, da zgodovini na njeni poti pomaga – ali pa jo iztiri. /…/ Smrt v Sarajevu s svojim na videz lahkotnim upravljanjem z mnogimi liki, zgodbami in idejami prikliče v spomin Altmana in Renoirja ter sestavi zgodbo, iz katere se izlušči človeška narava, medtem ko jo čas in zgodovina opazujeta z radovednim pričakovanjem.«
– Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu
»Zgodovinska/politična debata, ki se odvija na strehi hotela, poskrbi za kontekst in priložnost za provokativna vprašanja, kot je: ‘Če bi Princip živel danes, koga bi ubil?’ Medtem pa izseki iz Webrovega monologa in njegova razglabljanja o kompleksnosti pogleda v preteklost – ‘Zakaj bi se spominjali holokavsta, če to ne prepreči Srebrenice?’ – prikažejo Tanovićevo strastno ukvarjanje z vojno v Bosni v odnosu do sodobne politike.«
– Harriet Warman, CineVue
»/…/ Tanović je zares izvrsten v kontrastiranju bleščeče ničevosti hotelske fasade s smradom in škripanjem, ki se širi iz strojnice.«
– Henry Barnes, The Guardian
»Tanovićev hotel razkrije svoje šive in svojo notranjost, medtem pa nas scenarij filma ponese daleč onkraj meja izvirne drame, podane v obliki 90-minutnega dialoga. Struktura filma zajame mnogo simbolnih pomenov – je babilonski stolp, labirint in velika, hrupna hiša raznorodnih elementov, v kakršni je nekoč, pred svojim razpadom, bolj ali manj učinkovito delovala Jugoslavija. A ne glede na to je Smrt v Sarajevu vse prej kot nostalgičen film.«
– David D’Arcy, Screen Daily
»Smrt v Sarajevu, freska Bosne, je Tanovićev Nashville, le da se ne dogaja v Nashvillu, temveč v sarajevskem hotelu Evropa /…/. ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina