zgodba
Dokumentarec o štirih legendarnih šahistkah iz Gruzije, ki so v času hladne vojne sprožile svetovno revolucijo v ženskem šahu in postale sovjetske ikone ženske emancipacije. Danes so samosvoje ženske v poznejših letih. Država še vedno nosi njihov pečat, vendar znamenja počasi bledijo. Čeprav so druga ob drugi igrale v olimpijski ekipi Sovjetske zveze, so bile tudi zagrizene tekmice in za skupno mizo niso sedle že več kot petindvajset let. Film jih znova združi na srečanju, ki poraja spomine, obuja skupno preteklost in osvetljuje številne razlike med njimi.
iz prve roke
»Rodila sem se in odraščala v sovjetski republiki Gruziji, v času prevratov in zgodovinskih sprememb v sedemdesetih in osemdesetih letih. Nona Gaprindašvili, Nana Aleksandrija, Maja Čiburdanidze in Nana Ioseliani, štiri najboljše svetovne šahistke tistega časa, /…/ so bile moje vzornice. Zaradi njih je šah zame postal simbol intelektualne in osebne emancipacije ter opolnomočenja.
Dve od mojih protagonistk, Nona Gaprindašvili in Maja Čiburdanidze, sta skoraj trideset let zapored nosili naslov svetovnih prvakinj. Nana Aleksandrija in Nana Ioseliani sta jima bili tik za petami. Nona je uspešno igrala proti moškim in bila prva ženska na svetu, ki je prejela prestižni naziv velemojstrice, sledila ji je Maja. Sovjetski sistem jih je slavil kot junakinje, saj so uspele s tako imenovanimi ‘moškimi talenti’: analitično sposobnostjo, intelektom in bojevitostjo.
Ker sem zadnji dve desetletji živela v tujini, v zahodni Evropi, sem od daleč opazovala številne nazadovalne in reakcionarne težnje tako v Gruziji kot v vsej regiji, zlasti glede ravnanja z ženskami. V nekem trenutku sem začela razmišljati o junakinjah svoje mladosti in se spraševati, kaj se je zgodilo z njimi. Življenjske zgodbe None, Maje in obeh Nan so večini ljudi neznane. Čeprav so bile v svojem dejavnem obdobju neverjetno slavne, se jih danes spominja le še nekaj šahovskih strokovnjakov.
Slava kraljici! kljubuje tej pozabi in jim končno namenja pozornost, ki si jo zaslužijo. Spremljamo jih v njihovem zasebnem in javnem življenju, med razmišljanji o preteklosti in sedanjosti. /…/ Edinstveni arhivski posnetki iz sovjetskega obdobja /…/ pa razkrivajo tudi nepričakovano plat sovjetske propagande. /…/ Slava kraljici! je film o zmagi in porazu tako v šahu kot v življenju. Filmski razmislek o tem, kako ženski boj za neodvisnost in upor zoper mogočne moške sisteme odmeva v individualnih in kolektivnih življenjskih zgodbah.«
– Tatia Skhirtladze