American Film Institute je Sherlocka Holmesa ml. uvrstil na 62. mesto v izboru stotih najboljših ameriških filmskih komedij. Enkratna priložnost za ogled filma na velikem platnu! Samo 7. junija na Kino Otoku v Izoli in 8. junija na Otoku v Ljubljani (Kinodvor).
zgodba
Zgodba o revnem kinooperaterju, ki želi postati detektiv in se poročiti z ljubljenim Dekletom. Ko ga po krivici obtožijo za tatu, se mu sanja, da vstopi skozi platno v zgodbo, v kateri zaigra vlogo genialnega detektiva in razreši sumljivi primer ukradene ogrlice. V celovečerni komediji Busterja Keatona se nahaja znamenita sekvenca filma v filmu, ena prvih v zgodovini tega medija.
+ predfilm: Policaji
povezava do pedagoškega gradiva
zanimivosti
Sherlock Holmes ml. je s svojo presenetljivo dolžino 45 minut avtorjev najkrajši celovečerni film. Sprva je bil film daljši, vendar je Keaton po neuspešnem testnem predvajanju lastnoročno izrezal nekaj prizorov.
Avtor je točke vedno izvajal sam in v teku kariere utrpel več telesnih poškodb. Prepričan je bil, da je komičnost akcije odvisna od tega, ali komik dejansko izvaja točke ali ne. Ko je na koncu kariere za izvedbo težkih točk najemal kaskaderje, mu je bilo jasno, da je njegova komedija s tem izgubila najpomembnejši učinek. Ena najzahtevnejših točk med snemanjem Sherlocka Holmesa ml. se nahaja v prizoru z vodnim mlinom. Viri poročajo, da je val vode, ki v točki preplavi Keatona, povzročil hudo poškodbo vratu. Čeprav se Keaton tedaj ni zavedal poškodbe, je še leta pozneje trpel zaradi kronične migrene.
iz prve roke
»Med mojimi prvimi opažanji je bilo to, da je občinstvo ob mojem nasmešku posumilo, da uživam, zato je bil njihov smeh bolj tog od običajnega. Ljudje najbrž menijo, da človeška cunja … ni ravno zadovoljna s tem, kar ji drugi počnejo. Namenoma sem se pretvarjal, da sem nesrečen, ponižan, preganjan in zaskrbljen, uročen in osupel ter povsem na kraju s pametjo.«
– Buster Keaton
»Misli počasi, ukrepaj hitro.«
– Buster Keaton
portret avtorja
Buster Keaton (1895–1966, ZDA) je bil poleg Charlieja Chaplina, Harryja Langdona in Harolda Lloyda eden velikanov neme burleskne komedije (slapstick). Keaton je slovel po t. i. mehaničnih gegih, spopadal se je z lokomotivami, parniki in vrsto drugih izumov moderne dobe. Pri tem je vse točke izvajal sam, prepričan, da prav iz pristnega telesnega dela izvira čisti smeh. V več kot 60-letni karieri je deloval kot igralec, režiser, producent in scenarist. Začel je kot komik v vodvilskem gledališču. Na višku ustvarjalnosti v 20. letih je postal »nemi filmski klovn« in posnel okrog trideset dvokolutnih in celovečernih komedij. Keatonova neposnemljiva persona je kot večina drugih (z izjemo Chaplina) klonila pod pritiskom prevlade zvočnega filma in spremenljivih trendov filmske naracije, ki je v tem obdobju opuščala vizualne atrakcije in se osredotočala na pripovedovanje zgodb. V preostanku kariere se je pojavljal predvsem v stranskih vlogah in sodeloval pri tv-scenarijih.
+ predfilm:
Policaji
Cops
ZDA, 1922, DCP, črno-beli, 18 minut, nemi, mednapisi v angleščini, s slovenskimi podnapisi
Iz kronologije kinematografa na Kolodvorski 13: 27.2.1927 – 28.2.1927 (1); 8.6.2014: Leto kina.