Sapramiška mora na novo pot. Že drugič. Poiskati in najti mora srečo ter zgraditi nov dom. Ali ji bo uspelo? Leteči kolaž in z-break-an vizualni mesh-up mišjega kovanja sreče po zgodbi in scenariju Svetlane Makarovič, v režiji Roberta Waltla.
zgodba
Sapramiška, ki jo vsi dobro poznamo, tokrat išče srečo. Noče namreč poslušati prijateljev, ki ji svetujejo, naj popravi razmajano hiško, preden bo prišla zima. Ko pozno jeseni stoji pred svojo kočico in ji Regica prigovarja, da je skrajni čas za popravilo, sicer hišica ne bo zdržala zime, je Sapramiška ne posluša. Pa zažvižga veter in snežni metež podre Sapramiškino domovanje … Druge živali sosedi očitajo, zakaj ni prej poskrbela za dom, trmasta Sapramiška pa noče poslušati očitkov. Ošabno jih zavrne. Prijatelje, ki ji ponudijo pomoč, njena neprijaznost odžene; pri njej ostane le Regica, ki ji zaupa modrost, s pomočjo katere bo našla izgubljeno srečo. Regica ji namreč pove, da je vsak svoje sreče kovač, in jo prepriča, naj se po srečo zatorej odpravi h kovaču. Sapramiška začne pregovor, da je vsak svoje sreče kovač, uresničevati dobesedno. Poda se na pot, a potovanje do kovačije je zahtevno in polno nevarnosti. Kljub temu varno prispe do Kovača, pri katerem vso noč kuje svojo srečo – majhno srce. »Kakšna sreča, da imam srečo,« si reče, ko vidi, da so ji gozdni prijatelji v času, ko je kovala svojo srečo, popravili hišico, postavili novo domovanje in ji tako povrnili za vsa njena dobra dela. Sapramiška spozna, da je dobro imeti prijatelje.
o avtorju
Robert Waltl (1965), režiser, dramaturg, igralec, lutkar in umetniški vodja, je uspel v zadnjih petih letih ustvariti skorajda utopičen gledališki projekt. Po številnih igralskih kreacijah v slovenskih in hrvaških gledališčih in filmih od leta 1987 naprej (Drama SNG, SMG, Lutkovno gledališče Ljubljana, Cankarjev dom, Freyer teater, Teatar &TD Zagreb) se je po letu 1999 uveljavil tudi kot režiser. Njegove predstave (Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča I. B. Mažuranića, Puškinova Pravljica o ribiču in ribici ter Andersenova Palčica v Gradskem kazalištu Žar ptica Zagreb, Andersenov Vžigalnik ter Janko in Metka Andreja Rozmana – Roze v Otroškem gledališču v Osijeku, Volk in kozlički bratov Grimm, Stoisavljevićevi Norveški gozdovi v Teatru &TD v Zagrebu, Andersenova Mala morska deklica v Zagrebškem gledališču mladih ZeKaeM, Mojca Pokrajculja Lili Novy, Trnuljčica, Prebrisani zajec, Miškolin …) so med drugim gostovale tudi na mednarodnih festivalih in prejele vrsto nagrad. Številne vloge je ustvaril tudi v radijskih igrah.
Leta 1998 je z lastnimi sredstvi zagnal novo slovensko gledališče s širokim ustvarjalnim spektrom – Mini teater.
Kot režiser in animator je Robert Waltl ustvaril prvo virtualno lutkovno predstavo na svetu, Palčico, in se podal na pot raziskovanja še povsem nejasnih in neodkritih polj gledališke, vizualne in intermedijske umetnosti. Za njim je izjemno uspešno sodelovanje s Svetlano Makarovič, katere uspešnici Sapramiška 2 – Sapramišja sreča in Pekarna Mišmaš sta postali novi uspešnici Mini teatra, enak uspeh pa je pričakovati tudi pri Ježkovi Zvezdici Zaspanki.
son:DA
Od leta 2000 Miha Horvat in Metka Golec delujeta kot naveza son:DA in vodita galerijo Ex-garaža. Leta 2009 sta ob dovoljenju Ministrstva za kulturo ustanovila USTANOVO FUNDACIJA SONDA, fundacijo za teorijo in prakso a-v umetnosti, ter koncipirala program Kina Udarnik. Arhiv son:DA lahko najdemo na http://sonda.kibla.org/.
pisateljica
Svetlana Makarovič je vodilna slovenska pisateljica pravljic za otroke. Diplomirala je na AGRFT in bila najprej gledališka igralka. Leta 1970 je postala svobodna književnica. Napisala je vrsto pesniških in proznih del, uveljavila pa se je tudi z radijskimi in lutkovnimi igrami za otroke. Njena poezija za odrasle je temačna, njena dela za otroke pa izžarevajo radost, domišljijo in humor. V svojih proznih delih za otroke je oblikovala samosvoj slog; v njih nastopajo živali s posebnimi imeni in premišljenimi značaji, pogost je arhetipski motiv odhoda od doma. Pravljic ne piše samo za otroke, temveč tudi za odrasle, ki so ohranili otroškost, a niso otročji. Za pesniški list Vojskin čas je leta 1975 prejela Levstikovo nagrado in leta 1976 nagrado Prešernovega sklada. Leta 1994 je bila uvrščena na častni seznam Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY, v letih 1998 in 2000 pa je bila nominirana za ugledno Andersenovo nagrado.
Svetlana Makarovič je ob ogledu filma dejala: “Premaknjena! Le še tega se manjka, da se ne bi upali biti nori, premaknjeni, otkačeni in utrgani. Saj smo svobodni! Saj smo umetniki.”