Mešanica realizma in filma noir, skoraj nemo popotovanje v svet mafije, sodobne ljubezni in čudežev, govori jezik žanra kriminalnega filma, a ga ponudi kot estetsko in napeto poslastico, v kateri so stari postopki videti sveži in novi.
Salvo je zvesti »vojak« sicilijanske mafije, samotarski, hladnokrven in neusmiljen. Ko se vtihotapi v hišo, da bi pokončal nekoga iz rivalske mafijske družine, tam odkrije slepo dekle Rito, ki kmalu zatem postane nemočna priča bratovemu umoru. Salvo se odloči, da dekleta ne bo umoril, in zgodi se nepričakovano. Od tedaj sta morilec in priča – oba žrtvi sveta, ki mu pripadata – povezana za večno.
»Še predvsem sva se strinjala glede zamisli o poigravanju z različnimi zvrstmi, ne samo kar zadeva vsebino, temveč tudi njeno filmsko upodobitev. Najprej film noir (mizanscena Ritine hiše kot hiše senc je namerna uporaba žanra in Daniele Ciprì je italijanski mojster chiaroscura, tehnike svetlobe in senc); ljubezenska zgodba; črna komedija para iz nižjega srednjega razreda, ki ohranja vsakodnevni obstoj mafijskega rablja, v svojem neznatnem in grotesknem svetu je tako njegov varuh kot tudi ječar; in navsezadnje, s pomočjo epske in zapuščene pokrajine sicilskega zaledja, sva se poigrala s prizorišči in vizualno podobo špageti vesternov.« (Fabio Grassadonia, Antonio Piazza)
Fabio Grassadonia, Antonio Piazza
Grassadonia (rojen l. 1968) in Piazza (rojen l. 1970) sta delala kot pisca in svetovalca za razvoj in nakupe pri pomembnih italijanskih produkcijskih podjetjih, kakor sta Fandango in Filmauro Aurelia De Laurentiisa. Leta 2010 sta režirala kratki film Rita, v katerem glavno vlogo igra desetletno slepo dekle. Kakor Salvo sta tudi ta film posnela v problematični in osupljivi soseski Palerma – Arenelli.