zgodba
Dokumentarec o prekratki karieri enega najbolj samosvojih gledaliških režiserjev, ki je ustvarjal dionizične, visokooktanske, politično nekorektne spektakle, osrediščene okrog tem spola, identitete in smrti. Intimen vpogled v svet in delo režiserja in njegove predane gledališke skupine Dar a Luz je odstrl Abdohov dolgoletni sodelavec in snemalec Adam Soch. Abdoh je pri dvaintridesetih letih umrl zaradi aidsa, dokumentarec pa prinaša kolaž izsekov iz njegovih predstav in intervjujev z njegovimi sodelavci, kritiki, prijatelji, družinskimi člani in njim samim.
iz prve roke
»Vsake toliko časa se zgodi, da je opus kakšnega umetnika tako prodoren in vpliven, da ga je treba postaviti v ospredje tudi dvajset let po umetnikovi smrti. V tem primeru je premiera obeležila dvajseto obletnico Rezove smrti. /…/ Preden je pri dvaintridesetih umrl za posledicami aidsa, je ustvaril občudovanja vreden opus gledaliških del, znanih po svoji čutni nasičenosti, divji energiji in halucinatornih sanjskih pokrajinah. Z ansamblom Dar a Luz, ustanovljenim leta 1991, je ustvaril predstave, ki so močno vplivale na eksperimentalno gledališče po vsem svetu.«
– Adam Soch
»Mislim, da je bil Abdoh zelo zadovoljen z dejstvom, da gledališče, ki ga je ustvarjal, ni bilo za vsakogar. A ljudje so dovolj močno odreagirali na njegovo delo, da so vstali in odšli iz dvorane. Bilo je tako silovito, da vsi gledalci niso bili zmožni vztrajati z njim v istem prostoru. Verjemite mi, nihče ni odšel iz dvorane zato, ker bi mu bilo dolgčas. Nikakor, ampak res nikakor vam ni moglo biti dolgčas ob tistem igralskem ansamblu ali tistih scenografijah. Ljudje z Abdohovih predstav niso odhajali zato, ker bi se dolgočasili, temveč zato, ker niso zdržali njihove intenzivnosti. To pa je nekaj povsem drugega. In verjamem, da vsak umetnik, ki ustvarja takšne predstave, razume, da je najpomembnejše prav tisto občinstvo, ki predstavo zapusti – tisto, ki je ne more prenesti.«
– dramaturg Norman Frisch v filmu Reza Abdoh – Theater Visionary
»Sodobna umetnost mora biti po naravi holistična; danes ni čas za atomističen, newtonovski pristop k umetnosti. Ne verjamem v ustvarjanje lahko prebavljive umetnosti. Pomembno je ustvariti delo, ki odmeva v vseh vidikih človekovega osebnega in univerzalnega jaza.«
– Reza Abdoh
zanimivosti
Reza Abdoh je bil rojen v Teheranu leta 1963. Pri dvanajstih letih je odšel od doma in se preselil v Anglijo. Oče, mačistična figura, ki kasneje pogosto odmeva v njegovih odrskih stvaritvah, je želel, da bi najstarejši sin sledil njegovim stopinjam in postal boksar, a mladeniča sta zanimali le poezija in gledališče. Pri štirinajstih je začel režirati svoje prve predstave, pri šestnajstih je izdal pesniško zbirko, kasneje pa je sledil očetu v Los Angeles in začel na tamkajšnje odre postavljati klasike, kot so Kralj Lear, Kralj Ojdip in Medeja. Po odstavitvi iranskega šaha s prestola je očetovo premoženje pogoltnila iranska revolucija. Oče je finančno obubožan umrl za posledicami kapi le dva tedna po tistem, ko je izvedel, da je Reza gej.
V devetdesetih letih je začel Abdoh uprizarjati avtorske projekte. Leta 1990 je ustvaril multimedijski performans Father Was a Peculiar Man, ki se je odvijal pod milim nebom, na štirih ulicah takrat propadajoče newyorške četrti Meatpacking District. Istega leta je na oder postavil tudi delo The Hip-Hop Waltz of Eurydice, leto kasneje ustanovil svojo gledališko skupino Dar a Luz, s katero je ustvaril še tri kontroverzne predstave: The Law of Remains (1992), Tight Right White (1993) in Quotations From a Ruined City (1994), leta 1992 pa je posnel tudi eksperimentalni film The Blind Owl. Domače občinstvo in kritiki so njegovo intenzivno, fragmentarno, surovo poetično in pogosto namerno neokusno delo sprejemali z mešanimi občutki, Evropa pa se je nanj odzvala z evforičnim navdušenjem. Leta 1995 je Abdoh umrl za posledicami aidsa, star komaj dvaintrideset let.
Danes je delo Reze Abdoha našlo svoje mesto v gledališkem kanonu. Ker kot strašno občutljiv perfekcionist ni želel, da bi njegova dela kadar koli ponovno postavil na oder kak drug režiser, DVD-ji s posnetki njegovih predstav pa niso dostopni širšemu občinstvu, je njegov opus današnji publiki praktično nepoznan. Adam Soch je dokumentarec v prvi vrsti zasnoval zato, da bi študentom in umetnikom, ki bi se radi seznanili z Abdohovo dediščino, odprl okno v svet njegove ustvarjalnosti.