Knjižica Rdeči balon in Bela griva: divji konj
Rdeči balon
Le ballon rouge
Francija, 1956, 35 mm, 34 minut, brez dialogov
zgodba
Lirična pripoved o dečku Pascalu, ki nekega dne na poti v šolo najde velik rdeč balon. Kaj hitro se izkaže, da ta ni čisto navaden balon, temveč ima svojo voljo in značaj. Kot majhen kužek sledi dečku po mestu, in kadar ga kam ne spustijo, pridno počaka zunaj. Nenavadni par vzbuja začudenje pri odraslih in nevoščljivost med vrstniki. Ko balon prileti v Pascalov razred, nastane trušč in ravnatelj Pascala za kazen zaklene do konca pouka. Nerazdružljiva prijatelja na svojih poteh srečata tudi deklico z modrim balonom, ki je prav tako svojevoljen kot rdeči, njuno druženje pa nasilno prekine skupina pretepačev, ki pokončajo Pascalovega rdečega prijatelja. A dečku prihiti na pomoč cel grozd pisanih balonov s pariških ulic.
+
Bela griva: divji konj
Crin blanc: Le cheval sauvage
Francija, 1953, 35 mm, 47 minut, v francoskem jeziku s slovenskimi podnapisi (malo dialogov)
zgodba
Po močvirjih francoske pokrajine Camargue se pase čreda divjih konj. Njihov vodja je čudovit žrebec, imenovan Bela griva, ki se nikakor ne pusti ujeti lokalnim kavbojem. Nad Belo grivo se navduši tudi deček Folco in sanja, da bo žrebca nekega dne ujel sam. Počasi in vztrajno si pridobiva njegovo zaupanje, a kavboji se ne pustijo odgnati kar tako. Belo grivo poskušajo spraviti v past s požiganjem travnatega območja. Pogumni Folco se poda na goreče področje, zavihti na hrbet grivastega prijatelja in skupaj zbežita čez močvirja ter morske sipine, dokler na koncu ne izgineta v morju.
iz prve roke
»Filmske podobe mojega očeta so kot vabilo na pot skozi čas. Cilj je vselej enak, občutiti najpomembnejše, kar nas vodi skozi življenje: čustvo, ljubezen in okus neodvisnosti.«
– Pascal Lamorisse, igralec v obeh filmih
portret avtorja
Albert Lamorisse je bil režiser, scenarist, producent in celo izumitelj družabne igre Risk. Sloves sta mu prinesla prav filma Rdeči balon in Bela griva: divji konj. Ob kratkih filmih je režiral tudi celovečerne, Le Voyage en ballon (1960), Fifi la plume (1965), ter dokumentarne: Djerba (1947), Versailles (1967), Paris jamais vu (1967). Umrl je leta 1970 med snemanjem filma Le Vent des amoureux v helikopterski nesreči v Iranu (med snemanjem prizorov iz zraka). Film sta dokončala njegova žena in sin leta 1978; nominiran je bil za oskarja za najboljši dokumentarec. Za svoje filme je Albert Lamorisse prejel prek 15 nagrad in nominacij.
kritike
»Kot otrok sem pogrešal dve stvari, ki ju zdaj vidim utelešene v Lamorissovih filmih: prisotnost ljubečega prijatelja in védenje, da čarobno resnično obstaja v svetu. Otroštvo je na različne načine osredotočeno predvsem na učenje o tem, kako se znajti v svetu okoli nas, in na osmišljanje vsega, kar se zdi veliko, celo ogromno. Kadar imaš posebnega spremljevalca, so te izkušnje bolj obvladljive in manj strašne. Otrokom je svet odraslih pogosto tuj, neprevedljiv, zato čarobno postanejo otrokove leče, skozi katere nedoumljivi svet postane razumljiv (kot se je izrazil Einstein).«
– Brian Selznick, ilustrator, pisatelj, avtor knjige Hugo Cabret: roman Briana Selznicka v besedi in sliki
»Ni mogoče izkazati dovolj hvaležnosti Lamorissu. Bela griva: divji konj in Rdeči balon sta med tistimi lepimi rečmi, o katerih je govoril Keats, ki so »neizmerno osrečujoče«. Skozi oči desetletnika, dovolj odprte za sanje in skozi oči, mokre od solz, sledimo konju v morje ali začaranemu balonu v nebo.«
– Marie Noëlle Tranchant, Le Figaro
»Rdeči balon je redek biser francoske kinematografije, ki preveva film s preprosto zgodbo o otroški nedolžnosti in domišljiji, nezaznamovan z lažno sentimentalnostjo. Čeravno gre za kratki film, ki se večinoma izogne dialogom, pa presenetljivo veliko pove o človeški naravi ter najboljše in najslabše v ljudeh prikaže s skrajno ganljivo minimalistično prodornostjo.«
– James Travers, Toronto Star
»V Beli grivi se izrišeta dva svetova, človeški in otroški. Svet ljudi je vse prej kot čudovit. Gre za svet pohlepa, nasilja in revščine. Otrok sveta ne vidi tako. Vidi lepoto in skrivnostnost, kraj, kjer je skorajda vse mogoče, celo zamisel, da bi se spoprijateljil z najbolj divjim in nasilnim konjem, kar jih je kdor koli videl. Fantič je simbol izjemne odpornosti, lik, ki stori kar koli, da doseže svoje sanje.«
– Clark Douglas
»Otroke bo filmski dvojček začaral. Odrasli pa, ki bodo prepoznali krhkost lepote v obeh filmih, utegnejo celo jokati.«
– Terrence Rafferty, The New York Times
»Oba filma sta fantaziji o pobegu in poklon otroški iznajdljivosti, ustvarjalnosti.«
– Ella Taylor, The Village Voice
»Filma sta napolnjena s prosojno sanjavostjo, ki je bistvo otrokovih vsakodnevnih misli.«
– Joshua Rothkopf, Time Out New York